Vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez je poudarila, da madžarski premier Viktor Orban nadzoruje medije in zatira civilnodružbene organizacije. Zato je Evropsko komisijo in Svet EU pozvala k ukrepanju proti tej državi. Svet je pozvala k začetku razprave o 7. členu pogodbe EU, Evropsko ljudsko stranko (EPP) pa, naj Orbanovo stranko Fidesz izključi iz svojih vrst. Da so izredni ukrepi, ki Orbanu omogočajo vladanje z odloki, zadosten razlog, da komisija sproži pravni postopek proti Madžarski, se je strinjala tudi evropska poslanka iz vrst liberalcev (Renew) Ramona Strugariu.
"Ta vlada ne bi smela prejeti niti enega centa od EU ne danes ne v prihodnjem večletnem finančnem okvirju, dokler ne bodo sledili pravilom in vrednotam," je poudarila. Morajo pa sredstva prejeti ljudje, podjetja in skupnosti, a neposredno od komisije, je zatrdila. Malin Björk iz vrst levice (GUE/NGL) je poudarila, da države, ki ne spoštujejo vladavine prava in demokracije, ne smejo prejeti niti centa iz skladov za obnovo po pandemiji. Tudi ona je dejala, da čakajo na ukrepanje Evropske komisije in Sveta EU. EPP je tudi ona pozvala k izključitvi Fidesza. Zakaj komisija ne ukrepa, čeprav vemo za kršenje temeljnih pravic in vladavine prava na Madžarskem, se je vprašala Gwendoline Delbos-Corfield iz vrst Zelenih.
K ukrepanju proti Madžarski so pozvali tudi nekateri poslanci iz vrst EPP. "Čas je za ukrepanje, dovolj imamo besed," je dejal član te politične skupine Christophe Hansen. Komisijo in Svet je ob tem vprašal, kje sta bila, ko "je bila demokracija dana v karanteno". Na drugi strani je Andor Deli (EPP/Fidesz) druge razpravljavce obtožil, da gre za ideološke razprave. Poudaril je, da bi morali namesto tega razpravljati o bolj bistvenih stvareh, kot sta varovanje zdravja in oživitev gospodarstva.
Z njim se je strinjala tudi evropska poslanka skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) Annalisa Tardino, ki je dejala, da gre za ideološki napad na Madžarsko. Tudi po njenih besedah bi se morali osredotočati na to, da kriza še traja. Beata Kempa iz konservativne skupine Evropski konservativci in reformisti (ECR) je prav tako izpostavila, da je treba govoriti o krizi. "Danes govorimo o državah, ki se borijo proti koronavirusu, in ne o demokraciji. Vsaka država ima pravico, da se odloči, kakor želi," je povedala.
Evropska komisarka Vera Jourova je v odzivu na pozive poslancev dejala, da komisija pozorno spremlja dogajanje na Madžarskem, pri čemer za zdaj še ne namerava sprožiti pravnega postopka proti državi. Izpostavila pa je, da se tudi sama zavzema za pogojevanje prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Po njenih besedah smo v časih, polnih izzivov, ki zahtevajo izredne ukrepe, vendar morajo biti ti ustrezni, sorazmerni in časovno omejeni. Pri madžarskih ukrepih največjo zaskrbljenost povzroča ravno to, da ukrepi niso časovno omejeni.
Državna sekretarka s hrvaškega ministrstva za zunanje in evropske zadeve Nikolina Brnjac pa je v imenu hrvaškega predsedstva Svetu EU dejala, da so pripravljeni nadaljevati postopka po 7. členu pogodbe EU, v katerem sta bili Madžarska in Poljska že pred tem, ko bo možno. Razprava o tem je bila sicer na dnevnem redu marčnega zasedanja sveta EU za splošne zadeve, ki so ga morali zaradi pandemije odpovedati. Predsednik parlamenta David Sassoli je sicer na razpravo, ki bi morala po prvotnih načrtih potekati v sredo, povabil tudi Orbana. Ta mu je odgovoril, da bo madžarsko vlado zastopala pravosodna ministrica Judit Varga, česar pa Evropski parlament ni sprejel.
