mnogi starši smo prepričani, da se morajo naši otroci in mladostniki čim prej vrniti v šole.
Izobraževanje na daljavo ni niti približek resnemu pedagoškemu delu v razredu in resničnemu stiku z učitelji in profesorji. Prepričani smo, da je v preteklih dveh mesecih v njihovem izobraževalnem procesu nastal precejšen manko. Upamo, da bodo tega nadoknadili, bojimo pa se, da bo škoda ob nadaljevanju tovrstnega učnega procesa nepopravljiva.
Prepričani smo tudi, da so se sprostili mnogi ukrepi, ki so odločneje preprečevali širitev virusa; s primerno prilagojenim poukom v šoli bi tvegali mnogo manj, kot smo na primer s sprostitvijo združevanja ljudi iz različnih okolij v kavarnah. Nadalje nas mediji neprestano obveščajo, da pri socialno ogroženih učencih in dijakih ta dolga odsotnost iz šole povzroča še dodatno poglabljanje marsikatere njihovih stisk. Trenutno predlagani način izobraževanja je s svojim polovičarstvom absurden tudi v mnogih praktičnih pogledih; mati treh otrok bo morala vsak dan eno uro daleč voziti enega svojih otrok, druga dva bosta doma. Ta otroka in mnogi drugi otroci zaposlenih, ki se bodo vrnili na delo, bodo doma tudi brez varstva ali pa jih bodo varovali njihovi stari starši. Trenutno stanje torej ogroža ravno tiste, ki bi jih morali najbolj zaščititi.
A še slabše se nam trenutno stanje zdi, ker so naši otroci in mladostniki prikrajšani za socializacijo v toliko pogledih. Dijaki prvih letnikov, na primer, so ravno stkali prve stike, ki jim zdaj grozi, da se pol leta ne bodo več utrjevali. Septembra bo, kot bi začeli znova, izgubljeno leto. In izgubljena mladost. Na stotisoče izgubljenih let mladosti.
Otroci, mladi in njihovi starši, spoštovana gospa ministrica, vam bomo hvaležni, če boste to izgubo preprečili.
Dr. Jakob J. Kenda, dr. Mateja S. Kenda,starša osnovnošolca in dijakinje, Ljubljana
