Razprava, ki je bila korektno vodena, je razkrila intelektualni nivo sedanjega ministra za okolje, ki se mu preveč korektna sogovornica ni bila pripravljena prilagoditi. Na zavajanje in laži ministra, ki so svoje dno dosegli v izjavi, da »neka NVO z Dolenjskega, ki jo vodi saj veste koga mislim, to dela tudi z namenom prejemanja nagrade, da od postopkov odstopi«, mu ni ustrezno odgovorila.
Takšno izjavo si upa dati oseba, ki je pustila svoje prstne odtise že v Sloveniji v najbolj znani korupcijski zadevi TEŠ 6. In kot razlog za spremembo zakonodaje navede pritožbo NVO Rovo v primeru gradbenega dovoljenja za odsek Gaberke. Insinuacija ministra, da Rovo ne more imeti pravnega interesa, je pač ministrova »širina« poznavanja delovanja NVO-jev. Če bi bila večja, bi vedel, da NVO-ji zastopajo splošne družbene interese na področju varovanja narave in okolja po načelih pravne države.
Konkretno v tem primeru je Rovo med drugim zastopal stališča civilne družbe savinjske regije, ki se bori proti uničujočim posegom v prostor v primeru gradnje avtocestne trase med Šentrupertom in Velenjem in je zbrala v ta namen ne samo 200 podpisov. Gaberke pa prejudicirajo ravno to traso, ki pomeni poleg okoljske škode v obliki onesnaženja okolja tudi izgubo več kot 100 hektarjev najboljše slovenske zemlje ter razselitev in uničenje preko 40 domov. In to v času, ko celotna svetovna javnost opozarja na nepredvidljivo prehrambno situacijo in pomembnost samooskrbe po epidemiji koronavirusa.
Pod predpostavko, da minister pozna vsebino nepravilnosti in vprašanj pri sprejemanju gradbenega dovoljenja in so predmet v predlaganih sodnih postopkih, je stališče, ki ga zastopa, lahko samo posledica zavedenosti s strani lobistov in prišepetovalcev, nesposobnosti ali pa to, kar sam očita NVO-jem, konkretno Rovu, to pa je korupcija vladajočih in njihovih podsistemov, kot so Dars in podobni.
Vizjakova vladajoča stranka je pred volitvami 2018 javno zapisala, da bo, če bo v vladi, opravila revizijo postopkov sprejemanja odločitev in v zelo kratkem času preučila sporne infrastrukturne projekte, konkretno DPN za traso F2-2. Sedaj pa poizkuša eliminirati vse, ki se upravičeno borijo poti samopašnosti in vplivu lobijev. Vprašanje je, ali minister solira ali pa zastopa stališča celotne vlade. Ali maske padajo?
Argument ministra Vizjaka, da pomeni zamik gradnje 3. razvoje osi zavoro okrevanju gospodarstva, posebno gradbeništva kot nosilca ponovnega vzpona, je po epidemiji na majavih nogah. Pozivam ekonomsko stroko, da nam ekonomsko neukim Slovencem obrazloži, kakšen dolgo- in kratkoročni pozitivni vpliv na slovenski proračun lahko ima gradnja 17 kilometrov avtoceste po ceni preko 50 milijonov evrov za kilometer za prometno obremenitev cca 12.000 vozil na dan oziroma 13 kilometrov po ceni več kot 40 milijonov evrov za napihnjeno število 15.000 vozil na dan. Ob dejstvu, da se bo denar, ki ga sicer investitor Dars nima in bo zahteval kredite z državnim poroštvom, prelil k izvajalcem v Turčijo ali drugam. Za primerjavo: do sedaj najdražji kilometer avtoceste med Vranskim in Trojanami je bil cca 27 milijonov evrov. Ja, BDP bo večji, a ne na račun večanja standarda Slovencev, ki se bomo morali še naprej spraševati, zakaj imajo Avstrijci daleč višje plače, urejeno socialo in varstvo starejših in otrok, urejen javni promet in… Odgovor je v odgovorni vladi, ki jo spremlja dobro organiziran javni servis z delujočim sodnim sistemom, ki zna sankcionirati zlorabe, ki v Sloveniji vedno bolj cvetijo tudi in predvsem zaradi vsakokratne oblasti.
Skorajda enotno mnenje raznih analitikov na svetovni ravni je, da pokoronsko obdobje zahteva popolnoma nove odločitve, kaj je za družbo najpomembneje. Zahteva revizijo dosedanjih politik. Tudi od slovenske vlade pričakujemo ponovni premislek o celotni narodnogospodarski politiki in razvojni strategiji na nacionalni ravni s poudarkom na infrastrukturi in kmetijstvu, brez prelaganja preveč bremen, ne samo finančnih, na bodoče rodove. Zato pa potrebujemo pošteno in sposobno vlado, več Rovov in manj Vizjakov.
Martin PodgoršekŠmartno ob Paki
