V Nemčiji si sicer tisti, ki se jim mudi, še vedno lahko izrečejo svoj da na matičnih uradih, vendar razen matičarja pri zaobljubi ni prav dosti ljudi. V nekaterih deželah – te namreč večinoma same določaje ukrepe proti širjenju okužb – je lahko navzoč še fotograf, tam, kjer so posebej strogi, pa v poročno dvorano ne spustijo niti prič. Družina in prijatelji morajo v varni razdalji med seboj poročni par pričakati pred matičnim uradom. Janine Miodunski in Philip Scholz se s tako poroko nista hotela sprijazniti in sta za kraj svoje zaobljube izbrala avtokino. Tam so njuno sklenitev zakonske zveze sorodniki in prijatelji lahko spremljali v 30 avtomobilih, na posebni frekvenci pa so preko avtoradia lahko spremljali tudi, kaj jima je imel povedati župan Düsseldorfa Thomas Geisel, ki ga je od ženina in neveste ločila plastična prozorna pregrada. Poročni par, oba sta navijača tamkajšnjega nogometnega kluba Fortuna, je na svojih maskah nosil znak kluba, ki letos praznuje 125 let obstoja. Na istem odru sta se tistega dne poročila še dva para. Avtokini, ki so po začetni priljubljenosti v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja že skoraj utonili v pozabo, v koronačasih doživljajo renesanso. Vendar se njihova namembnost razširja in niso več le prostor, kjer si ljubitelji filmskih klasikov te ogledujejo na velikem platnu s sedeža avtomobila, temveč postajajo tudi prizorišče koncertov in drugih kulturnih prireditev. V Düsseldorfu, kjer je avtokino svoj začasen dom našel na parkirišču tamkajšnjega sejma, pravijo, da so vstopnice za njihove prireditve razprodane že v nekaj urah, očitno pa je podobno tudi v drugih nemških mestih, saj novi avtokini rastejo kot gobe po dežju.

ljudje v objektivu avtokino poroke pandemija koronavirus zakonske zveze