Stari starši so znova objeli vnuke, otroci so tekali po parkih, tovarne pa so zagnale dolgo časa stoječe proizvodne trakove. Tako se je včeraj v Italiji začel proces odpravljanja najdlje trajajoče evropske karantene zaradi novega koronavirusa. Dva meseca je minilo, odkar je vlada premierja Giuseppeja Conteja prebivalcem škornja ukazala, da morajo ostati doma, če naj zajezijo takrat najhujši izbruh na svetu, ki je od 21. februarja v državi vzel več kot 29.000 življenj. Mnogi ukrepi še ostajajo v veljavi, kljub temu pa so premnogi Italijani v nov teden dan stopili globoko neučakani. »Zbudila sem se ob 5.30, tako sem bila vznemirjena,« je rekla Maria Antonietta Galluzzo, ki je včeraj po osmih tednih spet videla trimesečnega vnuka in ga peljala na sprehod v rimski park Villa Borghese. Visoka trava mu je segala čez glavo, okoli so brnele kosilnice, ko so delavci spravljali v red enega najlepših italijanskih parkov.
Z včerajšnjim začetkom tako imenovane druge faze se je na delo lahko vrnilo 4,5 milijona Italijanov, oživela so gradbišča, dovoljena so bila spet družinska snidenja. Lokali so lahko začeli prodajati hrano in pijačo za s seboj. »To je moja prva prava kava po osmih tednih. Verjetno sem jo od vsega pogrešal najbolj,« je rekel Riccardo Monti, direktor podjetja za spletno prodajo. Promet v Rimu je nekoliko oživel, a je bil daleč od običajnega. Tako bo še nekaj časa. Odprava ukrepov bo namreč postopna in odvisna od okoliščin, restavracije in bari denimo gostov ne bodo smeli sprejemati vsaj do 1. junija. Kljub temu nekateri menijo, da vlada morda prehiteva. »Doslej je ravnala zelo preudarno, bojim pa se, da z odpravo ukrepov morda začenjamo nekoliko prezgodaj. Nisem prepričan, da država lahko preživi drugi val,« je dejal Gianluca Martucci, ko je v rimski uličici prvič po 12. marcu odpiral vrata skladišča podjetja za organizacijo dogodkov.
Pol ure med pacientoma
Na Hrvaškem pa je včeraj stekla druga od predvidenih treh faz rahljanja ukrepov. Spet je začel delovati celoten zdravstveni sistem in mnoge storitvene dejavnosti, ki so bile doslej še zaprte. Po poročanju hrvaških časnikov so bolnišnice dobile podrobna navodila na desetih straneh o tem, kako ravnati s pacienti in organizirati delo. Tako morajo denimo vsakemu zaposlenemu ob prihodu na delo izmeriti temperaturo in pregledati, ali imajo kakšne simptome. Bolnike bodo prenaročili glede na urgentnost, komunikacija s pacienti bo potekala po telefonu ali elektronski pošti. V zagrebškem kliničnem centru so za televizijo N1 povedali, da so se čakalne dobe v povprečju podaljšale za 65 dni. Delati so začeli tudi zobozdravniki (doslej so opravljali le najnujnejše posege), ki so zaščiteni s haljo, očali in vizirjem. Med dvema pacientoma bo polurni premor za dezinfekcijo prostora, ker se med posegi po prostoru širijo aerosoli. reuters, ba
