Potem ko je Mok konec marca prvotni termin iger (od 24. julija do 9. avgusta 2020) prisilno preložil na leto 2021 (od 23. julija do 8. avgusta), je kazalo, da je zadeva dokončno rešena. »Tako imajo prireditelji dovolj časa, da se uspešno spopadejo s preložitvijo,« je takrat izjavil predsednik Moka Thomas Bach, prireditelji pa so ocenili, da bodo stroški preložitve znašali od 2,7 do 5,5 milijarde dolarjev. Toda poslabšanje razmer zaradi pandemije koronavirusa na Japonskem v zadnjih dneh in tednih povzroča vse več namigov, da OI ne bo mogoče izvesti niti leta 2021. V državi z najstarejšo populacijo na svetu so do včeraj našteli okoli 15.000 okužb in približno 500 mrtvih, številke pa se zelo povečujejo iz dneva v dan.
Tudi zato prireditelji razmišljajo, da bi olimpijsko vas s 5632 stanovanji v 21 stolpnicah za okoli 18.000 športnikov in športnic spremenili v bolnišnico za 10.000 okuženih. »Nihče v tem trenutku ne more zagotoviti, da bomo lahko igre izvedli leta 2021. Nihče ne more vedeti, ali bomo imeli takrat položaj pod nadzorom. To ne velja le za Japonsko, ampak za ves svet. Če se pandemija ne bo umirila in je ne bomo imeli pod nadzorom, se bomo morali pripraviti na vse scenarije, tudi na najbolj črnega – odpoved iger,« je prvi dejal Toširo Moto, vodja organizacijskega komiteja, v katerem je 3500 ljudi.
Boj proti nevidnemu sovražniku
Na vprašanje, ali bi bilo možno OI preložiti in izpeljati šele leta 2022, je odgovoril: »Ne! Nimamo nobenega rezervnega načrta B.« V 124-letni zgodovini do letos OI nikoli niso bile preložene, odpovedane so bile le petkrat zaradi obeh svetovnih vojn (trikrat poletne: Berlin 1916, Tokio 1940, London 1944; dvakrat zimske: Cortina 1940, Saporo 1944), a opozarja: »Takrat je bila vojna. Tudi zdaj imamo vojno, a z nevidnim sovražnikom. Takšna vojna je hujša in iz nje je težje priti kot zmagovalec.«
O možnostih izpeljave tekmovanja v Tokiu, ki bo vseeno nosilo oznako 2020, je spregovorila tudi vodilna škotska epidemiologinja Devi Sridhar: »Če ne bomo pravočasno odkrili učinkovitega, cenovno dostopnega in splošno razpoložljivega cepiva, je izvedba iger zelo nerealna. Brez pravega znanstvenega preboja na tem področju je nesmiselno riniti z glavo skozi zid.« Tudi Kentaro Ivata, profesor za infekcijske bolezni na univerzi v Kobeju in eden vodilnih japonskih strokovnjakov na tem področju, dvomi o izvedbi iger: »Če sem iskren, pošten in realen, ne verjamem, da bomo leta 2021 lahko gledali olimpijske igre. Res sem pesimist.« Za iznajdbo novega cepiva naj bi bil po uradnih napovedih najkrajši možni rok 12 mesecev, tako da naj bi bilo nared (v to ni všteto testiranje in izdelava) po najbolj optimističnih scenarijih šele februarja ali marca 2021.
Mok se kopa v denarju
Japonski premier Šinzo Abe je v parlamentu priznal, da brez učinkovitega nadzora nad pandemijo tako na Japonskem kot v svetu ne bo mogoče izpeljati iger. »Na prvem mestu je varnost tekmovalcev in gledalcev. Igre moramo pripraviti in izpeljati tako, da bo svet videl, da smo dobili boj z novim koronavirusom,« se zaveda Šinzo Abe pomembnosti tekmovanja, v katero so prireditelji doslej neposredno že vložili okoli 13 milijard evrov, skupno že več kot 26 milijard evrov, ob dodelitvi iger leta 2013 pa so bili stroški ocenjeni le na 6,7 milijarde evrov. Na Mokov odgovor seveda ni bilo treba dolgo čakati. V njegovem imenu se je oglasil predsednik koordinacijske komisije, Avstralec John Coates, in negiral vse prejšnje govornike: »Izvedba OI ni odvisna od razvoja cepiva proti koronavirusu. Tako prireditelji kot mi tesno sodelujemo s Svetovno zdravstveno organizacijo WHO in upoštevamo njene nasvete, a v to ni vključen razvoj cepiva.«
V Moku nočejo niti slišati o najbolj črnem scenariju za leto 2021. Za to ima olimpijsko gibanje, ki je doslej v organizacijo teh iger vložilo okoli 1,3 milijarde dolarjev, močne denarne »argumente«: od sponzorjev le za OI v Tokiu in televizijske pravice bi moral dobiti vsaj 2,8 milijarde dolarjev, od svojih generalnih olimpijskih sponzorjev 3,3 milijarde, v rezervnem skladu ima dve milijardi… Ob vsem bogastvu je Mok v svoj »zagovor« v javnosti prvič objavil stroškovnik in poudaril, da je svoj vložek v financiranju poletnih in zimskih OI v zadnjih dveh desetletjih povečal za 60 odstotkov – od dobre 1,5 milijarde dolarjev na več kot 2,4 milijarde dolarjev. Ob je tem zapisal, da je program olimpijske solidarnosti zaradi preložitve OI v Tokiu dvignil za 10,3 milijona dolarjev (na 57 milijonov) in da vsak dan za športnike nameni 3,4 milijona.
