Sredi februarja so na Kitajskem – tudi po pritiskih iz tujine – zaradi tveganja prenosa bolezni z živali na človeka prepovedali prodajo divjih živali za prehranske namene. Med slednjimi ima namreč izvor kar več kot 70 odstotkov človeških bolezni. Za takšen ukrep se je uradni Peking odločil že po izbruhu sarsa leta 2002, a je trgovina kmalu znova zaživela. Oblasti so zdaj pripravile nov zakon, po katerem bi Kitajci še vedno lahko redili prašiče, krave, piščance, ovce, alpake, srne, noje, golobe, zajce, ne pa več tudi psov in mačk. Te ima na krožnikih vse manj Kitajcev, a za potrebe kulinarike še vedno ubijejo po deset milijonov psov in štiri milijone mačk na leto. »Z razvojem človeške civilizacije, zanimanjem javnosti in zaščito živali so se psi iz običajnih vzrejnih živali spremenili v hišne ljubljenčke. V drugih delih sveta jih ne dojemajo več kot vzrejnih živali, zato tudi na Kitajskem ni priporočljivo, da se uvrščajo med živino,« so zapisali v spremnem dokumentu predlaganega zakona, ki razveseljuje zagovornike pravic živali.
Časovna bomba za pandemije
Nekaj vrst lisic, rakune in kune bodo na Kitajskem še lahko vzrejali, vendar ne za prehrano ljudi. Na seznamu pa ni ne duha ne sluha o volkovih, jerebicah, cibetovkah, luskavcih in netopirjih, ki so po mnenju znanstvenikov najpogostejši prenašalci virusov. Mokre tržnice z divjimi živalmi, kakršna je tista v Wuhanu, rojstnem kraju novega koronavirusa, so gojišče virusov in bakterij. Na njih se mešajo ljudje, žive živali, ribe, klavno meso. Poleg obilnih količin morske hrane so se tam gnetli tudi kače, želve, pavi, merjasci, rakuni, ježevci in srne, britanski Guardian je poročal, da so nekatere živali ubili kar na kraju samem, kri pa splaknili s cevjo. Od tod tudi ime mokre. Največja težava je pisana druščina živalskih vrst iz različnih okolij, virusi pa zaradi bližine preskakujejo z ene na drugo vrsto. »Mokre tržnice so časovna bomba za take epidemije. Z živalmi ravnamo kot s predmeti, kar se nam zdaj vrača kot bumerang,« je bil za BBC oster direktor londonskega zoološkega društva Andrew Cunningham.
Izkoreninjenje trgovine z divjimi živalmi bo v prvi vrsti težavno zaradi zasidranosti v kitajski tradiciji, hkrati pa bi pomenilo hud udarec za gospodarstvo. Po podatkih dve leti starega poročila se v trgovini z divjimi živalmi obrne 67 milijard evrov na leto, preživetje pa omogoča več kot milijonu ljudi. Če bi bil zakon prihodnji teden sprejet, bi morali takoj zapreti najmanj 20.000 vzrejnih farm po vsej državi. Še bolj dobičkonosna je uporaba živalskih delov v tradicionalni medicini, ki naj bi bila vredna kar kakšnih 120 milijard evrov. Njen veliki podpornik je tudi kitajski predsednik Xi Jinping, ki jo opisuje kot »zaklad kitajske civilizacije, saj pooseblja modrost naroda«. A ker začasna prepoved ne omenja rabe za medicinske namene, bi lahko pod njeno pretvezo nastal črni trg za preprodajo mesa. Nekateri Kitajci naj bi netopirje jedli, ker preprečujejo razvoj raka, blagodejno pa naj bi na dušo in telo vplivale jedi iz kač in luskavca.
Vse več ubitih nosorogov in tigrov
Krivolov in prekupčevanje z divjimi živalmi (in njihovimi deli) pa ne cvetita le v Aziji, portal Politico je nedavno poročal o glavni »prometni poti« kož, slonovine, opic, morskih konjičkov, plazilcev skozi Evropo. Vrednost zgolj zakonite trgovine z divjimi živalmi v EU je ocenjena na sto milijard evrov na leto. Zato so vse glasnejši pozivi k ostrim ukrepom tudi pri nas in naših sosedih. Z zaprtjem meja pa se je krivolov razcvetel tudi na jugu Afrike. Zaradi odpuščanja zaposlenih v nacionalnih parkih je oslabljeno varovanje odprlo pot divjim lovcem, ki so od konca marca v Bocvani ubili že šest nosorogov, devet pa so jih v Južni Afriki dale ubiti oblasti. »Kritične razmere so se razkrile v trenutku, ko je zamrl turizem. Lovci so profesionalci, v nekaj minutah ubijejo žival in pobegnejo z rogom. So mojstri pri izogibanju stražarjem,« iz dneva v dan slabše razmere opisuje vodja skupine za ohranitev nosorogov v Bocvani Map Ives. Podobno črnogled je bil za CNN tudi Ryan Tate, ustanovitelj skupine VetPaw, ki se bori proti nezakonitemu lovu: »Turizem je usahnil, z njim pa vsakdanji kruh mnogih prebivalcev. Škoda bo ogromna.« Poznavalce upravičeno skrbi, da bo propad nacionalnih parkov in posledično turizma – brez njega pa ni denarja – privedel do tega, da bodo živali za hrano začeli ubijati kar lokalni prebivalci sami. Od 60. let prejšnjega stoletja se je populacija črnega nosoroga skrčila za neverjetnih 97,6 odstotka, število levov v zadnjih dveh desetletjih se je zmanjšalo skoraj za polovico, ubitih je najmanj 35 slonov na leto, poleg tega živi v Afriki le še tisoč gorskih goril in dva tisoč zeber.
Pesimistične so tudi napovedi naravovarstvenih aktivistov z drugih celin. V Kambodži je v enem samem napadu s strupom umrl kar odstotek še živečih velikih ibisov, kritično ogroženih ptic, nedaleč stran so pobili več kot sto mladičev posebne vrste štorklje. V Indiji so zaznali povečanje nezakonitega lova na tigre. »Ohranitev (ogroženih) živalskih in rastlinskih vrst ne sme sloneti zgolj na prihodkih od turizma in donacij. Ta virus nas uči, da narave ne smemo jemati za samoumevno, da moramo ohranjati čist zrak in vodo. A ko nečesa ni več, ko izgine, tega ni več mogoče priklicati nazaj,« je za BBC o večjih premikih na področju varovanja narave in njenih vrst poudaril Hugo van der Westhuizen iz Frankfurtskega zoološkega društva.
