Kakorkoli, zgodovina 1. maja je zgodovina delavskih uporov, manifestacij in stavk, ne pa samo različnih kresovanj, piva in pečenih mesnih dobrot. Za danes smo pripravili pregled najbolj znamenitih delavskih stavk v zgodovini. Nekaj smo jih uvrstili med deseterico zaradi številnosti stavkajočih, nekaj zaradi dolžine protestov, nekaj pa zato, ker so bile še posebej krvave. Jasno, upoštevali smo tudi najstarejše stavke v zgodovini in stavke, ki so zamajale oblast ter posredno spremenile svet.
Haymarketski izgred (1886)
Delavski praznik so 1. maja v naših krajih častili že v 19. stoletju, zapovedan državni praznik pa je postal, podobno kot v mnogih socialističnih državah, šele leta 1945. Tega dne se spominjamo velike delavske stavke, angleško imenovane Haymarket Affair, po trgu v Chicagu, kjer je prišlo do krvavih spopadov med delavci in policijo. Kaj se je zgodilo 4. maja 1886? Policija, ki je 1. maja že ubila dva protestnika, ki sta zahtevala osemurni delovnik in preostale pravice, je dobila ukaz, da za vsako ceno razbije demonstracije. Ko so se policisti začeli približevati govorniškemu odru, je nekdo med njih vrgel bombo. Menda je šlo za provokatorja, a policija je začela nekontrolirano streljati po množici. Bomba je ubila sedem policistov, 60 je bilo ranjenih, na strani delavcev so bili štirje mrtvi, 70 je bilo ranjenih, okoli 100 aretiranih. Na procesu, ki je sledil, so na smrt obsodili sedem delavcev, enega pa na dolgo zaporno kazen, čeprav niso imeli nobenega dokaza zoper njih.
Stavka gradbenikov in umetnikov (1157 pr. n. št.)
Faraon Ramzes III. (1217 pr. n. št. do 1155 pr. n. št.) se je v času svojega vladanja ukvarjal z mnogimi vojnami in spopadi. Različna ljudstva in plemena so ga napadala z morja, z zahoda so pritiskali Libijci. Čeprav je bitke dobival, so Egipčani politično in gospodarsko pešali. Pisni viri pravijo, da so v 29. letu Ramzesovega vladanja zabeležili prvo delavsko stavko. V vasi Set Maat her imenti Vaset graditelji grobnic in umetniki niso dobili hrane. V Egiptu je prišlo do pomanjkanja, menda je bil zato kriv tudi hud izbruh vulkana Hekla.
Solidarnost (1980)
Lech Walesa je 14. avgusta 1980 prvi preplezal ograjo v ladjedelnici Lenin v Gdansku in s tem začel največjo stavko v zgodovini komunizma. Pridružilo se mu je 17.000 delavcev. Walesa (kasneje Nobelov nagrajenec in poljski predsednik), ki je štiri leta prej zaradi podpore opoziciji izgubil službo v isti ladjedelnici, je postavil 21 zahtev, tudi zahtevo po pravici do združevanja v neodvisnih sindikalnih združenjih. Poljska oblast je po stavkovnem valu, ki je zajel državo 31. avgusta 1980, privolila v izpolnitev zahtev in s tem posredno priznala tudi sindikat Solidarnost.
Železničarska stavka (1920)
Na Zaloški cesti v Ljubljani se je 24. aprila 1920 zbralo 3000 delavcev in njihovih družin v znak solidarnosti s stavkajočimi železničarji. Ker je bilo zborovanje nelegalno, so jih zaustavili žandarji in policisti. Pod streli plačancev je padlo trinajst demonstrantov, med njimi tudi ženske in otroci, najmanj trideset je bilo ranjenih. Dogodek na Zaloški cesti je bil povezan z novimi pogoji dela, ki jih je sprejel takratni jugoslovanski prometni minister, duhovnik Anton Korošec. Železničarjem je znižal plače in ukinil osemurni delovnik.
Stavka britanskih rudarjev (1984–1985)
Od leta 1979 do 1990 je na Otoku vladala premierka Margaret Thatcher s svojo trdo, do delavcev skrajno sovražno neoliberalno politiko. Njen največji spor z delavci je bila rudarska stavka (od 6. marca 1984 do 3. marca 1985). Kljub serijam demonstracij, petim mrtvim, mnogim ranjenim, desettisoče zaprtim in pridržanim ter več kot 8000 obtoženim so se ob koncu izmučeni rudarji vrnili na delo. Vlada »železne lady« in lastniki rudnikov pa niso popustili in so vztrajali pri zaprtju neekonomičnih rudnikov, kar je bil povod za stavko.
Stavka v rudnika Trepča (1989)
Dvajsetega februarja je začelo gladovno stavkati 1300 albanskih rudarjev v rudniku Trepča, potem ko je takratna Republika Srbija ukinila avtonomijo na Kosovu. Predvsem slovenski, pa tudi hrvaški politiki so stavkajoče podprli. Po drugi strani so Srbi po Jugoslaviji organizirali svoje shode in zahtevali glave albanskih voditeljev s Kosova. Srbija je na Kosovu uvedla izredno stanje, pripeljala 1500 specialcev, zaprla vodstvo rudnika in najvidnejše albanske funkcionarje na Kosovu. Branili so jih Andrej Razdrih, Miha Kozinc, Jože Hribernik in Peter Čeferin.
Bitka v Blair Mountainu (1921)
Tako imenovana premogovniška vojna (Coal War), ki se je na območju Apalačev odvijala med leti 1890 in 1930, je vrh dosegla konec avgusta 1921, ko se je v najbolj krvavem spopadu, kar jih beleži ameriška zgodovina, spopadlo 10.000 rudarjev s 30.000 stavkokazi, policijo, narodno gardo in vojsko. Na koncu so proti rudarjem uporabili celo letalske bombe. Ubili so okoli 100 rudarjev in jih kakšnih 1000 aretirali. Na drugi strani so umrli trije vojaki in nekaj stavkokazov. Oblasti so sicer zmagale, a bitka je s časom prinesla tudi spremembe za delavce.
Stavka v Homesteadu (1892)
Za eno najpomembnejših bitk med lastniki jeklarn in delavci velja krvava stavka v Pensilvaniji, ki se je začela 1. julija 1892 in dosegla vrhunec 6. julija 1892 s hudim spopadom med delavci in 300 pripadniki dobro oborožene najete zasebne agencije Pinkerton. Plačanci so ubili sedem in ranili enajst delavcev, na strani Pinkertona pa so bili trije mrtvi in ducat ranjenih. Stavka, ki je bila za delavce neuspešna, je zelo oslabila jeklarski sindikat Amalgamated Association of Iron and Steel Workers, ki je vodil stavko v Homesteadu.
Najštevilnejša stavka vseh časov (2020)
Osmega januarja je v Indiji potekala stavka delavcev, na kateri je sodelovalo 250 milijonov ljudi. V Indiji so protestirali proti desničarski vladi premierja Narendre Modija, ki sicer vodi skrajno hindujsko nacionalistično politiko z očitnimi primesmi neoliberalizma. Splošni stavki po državi se je pridružilo tudi več kot 200 skupin civilne družbe, kmečkih gibanj in študentskih organizacij, napovedali in pripravljali pa so jo že septembra 2018. V Indiji so se v Modijevem času cene zvišale, imajo rekordno brezposelnost, gospodarstvo pa beleži padec.
Bejzbolska stavka (1994)
Stavke v ameriškem športu niso redke, čeprav se mnogim zdi, da v nasprotju z rudarji ali jeklarji športniki dobro zaslužijo. Igralci bejzbola so se ustavili leta 1994, ko se jim z lastniki ni uspelo dogovoriti o višini plač – lastniki so želeli omejiti višino najvišjih plač. Profesionalna liga MLB je delovanje prekinila za 232 dni (od 12. avgusta 1994 do 2. aprila 1995), lastniki pa so potrebovali deset let, da so jo finančno in po popularnosti dvignili na raven iz leta 1994. Dogovor, ki je bil sprejemljiv za igralce, so podpisali marca 1997.
