Prazne ulice, zaprti lokali in vsesplošna izolacija naj bi bili ključni dejavniki za padec števila nekaterih (nasilnih) kaznivih dejanj v ZDA. V floridskem Miamiju se tako lahko pohvalijo, da policisti že sedem tednov niso obravnavali umora, kar se je nazadnje zgodilo leta 1957. Podobno ugodno statistiko nasilnih kaznivih dejanj, napadov in strelskih incidentov so zabeležili tudi v Baltimoru, Atlanti in Los Angelesu, kjer se je število umorov v primerjavi z enakim obdobjem lani znižalo za petino.

Umori v New Yorku

Z manj napadi in posilstvi so se ukvarjali tudi v New Yorku, a se je po drugi strani število umorov v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojilo že drugi teden zapored. »V zraku je veliko strahu in jeze, ozračje v mestu je naelektreno,« je za New York Daily News komentiral profesor kriminologije Eugene O'Donnell. Podobno je v Chicagu, kjer so v primerjavi s preteklostjo obravnavali večje število streljanj, več je ropov, tatvin, kršenja javnega reda in miru, veliko pa je tudi goljufij, povezanih z epidemijo.

Poznavalci zdesetkane številke zločinov razlagajo različno. Zaradi izolacije je na ulicah res manj ljudi, a tudi mnogo manj policistov kot sicer. Mnogi so zgarani, zato ulovijo manj lopovov in ustavijo manj prekrškarjev, v nekaterih mestih so jim nadrejeni celo svetovali čim manj stikov z ljudmi na ulici.

Večja težava je nasilje za zaprtimi vrati. V Los Angelesu so v zadnjih tednih prejeli za deset odstotkov več klicev na pomoč zaradi družinskega nasilja, a gre hkrati za zelo specifično področje, kjer številke ne odražajo nujno dejanskega stanja. »Ob zaostritvi nasilja je lahko celo manj klicev, saj nasilnež žrtev dodatno izolira znotraj doma in ji onemogoči dostop do telefona,« opozarja losangeleški šerif Alex Villanueva.

Strm porast nasilja nad ženskami napovedujejo tudi v Skladu Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA). Ocenjujejo, da se bo število v treh mesecih izolacije povišalo za 20 odstotkov, kar v 193 državah članicah pomeni dodatnih 15 milijonov nasilnih incidentov. tak