Enak grafit, ustvarjen s šablono, je v Kulturnem centru Pekarna nastal že leta 2012, v času druge vlade Janeza Janše in mariborskih vstaj. Kasneje so ga prebelili in čezenj narisali nekaj drugega. Takšne urbane intervencije se tam dogajajo že 25 let in niso zmotile nikogar. Do minulega petka, ko se je Janša z iztegnjeno roko in s pripisom »smrt narodu svoboda fašizmu«, znova pojavil na beli fasadi.
Kriminalisti v civilu, policisti v neprebojnih jopičih, in gasilci z lestvijo so v Pekarno prihiteli v soboto navsezgodaj. Forenziki so približno štiri ure jemali vzorce fasade in barve. Gasilci so skušali grafit najprej prekriti s folijo, nakar so ga popoldne počrnili s sprejem, ki ga je - po besedah več očividcev - dobavil mariborski župan Saša Arsenovič, ki ga je na kraj »zločina« priklicala policija.
Napis in roko počrnili, “gospoda” pa pustili
Odgovornosti za slikopleskarsko akcijo noče prevzeti nihče. Župan je Dnevniku zanikal, da bi dobavil črno barvo. Po njegovih besedah so prebarvanje grafita »sklenili skupaj«. »Bila je mešana situacija, vsi smo se strinjali, da ne sodi v javni prostor,« je dejal, čeprav se grafit sploh ni nahajal na občinski, temveč na zasebni lastnini. V Janševi podobi župan ni prepoznal politične satire ali kritike oblasti, temveč nacistično simboliko. »Tega nočem gledati tik pred Dnevom boja proti okupatorju,« je bil odločen. Zato so neprimerne elemente grafita počrnili, »gospoda pa pustili«. Kar ni povsem res, saj so mu prebarvali obraz.
V Pekarni je bil tudi direktor Gasilske brigade Maribor Aleš Ciringer. V pogovoru za Večer je izpostavil, da so prišli na prošnjo policije, ki je potrebovala tehnično pomoč. »Po mnenju tistih, ki so bili prisotni, naj bi šlo za sovražni ali nestrpni govor. Nisem strokovnjak za presojanje vsebine. Kadar gasilce pokliče operacijsko-komunikacijski center, se odzovemo in gremo v akcijo.« Računa ne bodo izstavili, »ker se stvari, ki gredo preko telefonske številke 112, ne plačuje.«
»Policisti smo sami pridobili informacijo o obstoju tega grafita,« je sporočila Policijska uprava Maribor. V skladu z usmeritvami tožilca so ga evidentirali kot kaznivo dejanje. V sporočilu so še zapisali, da odstranitve grafita ni naročila policija, niti ni pomagala pri njegovi odstranitvi. Na Dnevnikovo vprašanje, ali se bo zdaj lotila še drugih grafitov z nestrpno vsebino, ki jih je zgolj v Mariboru ničkoliko, PU Maribor ni odgovorila.
Kritika oblasti (še) ni kaznivo dejanje
Tožilstvo in policija obravnavata grafit kot sum storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. To kaznivo dejanje si očitno tolmačijo zelo po svoje. Javno kritiziranje oblasti - četudi z ekstremnimi grafičnimi podobami - ne more biti predmet 297. člena kazenskega zakonika. V skladu z njim je kaznovan tisti, ki javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože.,. Prebarvani grafit tudi ne more soditi pod drugi odstavek tega člena, ki kaznuje tistega, ki javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo, ali zanika oziroma zagovarja holokavst.
Programski svet KC Pekarna je v prebarvanju grafita prepoznal »smešno zapravljanje davkoplačevalskega denarja,« in »kriminaliziranje umetniške intervencije«. V sporočilu za javnost so zapisali, da je bil grafit satira političnih razmer v Sloveniji, ki vedno bolj smrdijo po fašizmu. Hkrati so opomnili, da je Maribor poln napisov, ki poveličujejo nacizem, oblast pa doslej ni storila ničesar, da bi jih odstranila.
