#video Kacin: Policija od danes lahko preverja upoštevanje karantene na domu

Cigler Kralj: Skupaj s popravki protikoronskega zakona pomoč za 1,2 milijona ljudi

Potem ko je prvi protikoronski zakon za pomoč prizadetim v epidemiji novega koronavirusa zajel okoli milijon prebivalcev, bo predlagana novela zakona poskrbela še za okoli 220.000 ljudi, je na novinarski konferenci pojasnil minister za delo Janez Cigler Kralj. Med pomembnejšimi ukrepi je izpostavil krizno nadomestilo za brezposelnost.

Vlada je s prvim protikoronskim zakonom poskrbela za starejše, velike družine, socialno ogrožene, študente, zaposlene in samozaposlene ter druge, s predlaganimi popravki pa širi upravičenost do pomoči še na nekatere druge skupine, je danes dejal minister. Hkrati z njimi odpravljajo nejasnosti zakona, ki so se izkazale v praksi, je dodal.

»Naš ključni cilj je ljudem olajšati to težko in nezavidljivo obdobje ter zajeti čim večje število ranljivih in prizadetih skupin prebivalstva. Ljudem dajemo sporočilo, da v teh razmerah niso sami,« je poudaril Cigler Kralj.

Med predlaganimi novimi rešitvami je izpostavil t. i. krizno nadomestilo za brezposelnost v višini 513 evrov bruto oziroma okoli 400 evrov neto. Predlog novele namreč predvideva, da bodo do nadomestila za brezposelnost upravičeni vsi, ki bodo v času epidemije izgubili delo, torej tudi tisti, ki do njega po zakonu o urejanju trga dela ne bi bili. To pravico bodo lahko uveljavljali vsi, ki so imeli pogodbo o zaposlitvi sklenjeno pred epidemijo in se bodo v evidenci brezposelnih znašli med njo.

Vlogo za solidarnostni dodatek do danes oddalo več kot 46.000 študentov

Vlogo za izplačilo solidarnostnega dodatka je do danes oddalo že več kot 46.000 študentov, je sporočila ministrica Simona Kustec. Vlada sicer v okviru drugega protikoronskega paketa predlaga, da se enkratna pomoč v višini 150 evrov nameni tudi izrednim študentom. Več informacij o morebitni vrnitvi v šolske klopi bo znanih po prvomajskih praznikih.

Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Kustečeve bi se po vladnem predlogu enkratni solidarnostni dodatek do 1. junija izplačal vsem rednim in izrednim študentom s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki niso v delovnem razmerju, samozaposleni ali kmetje.

Študenti, ki so upravičeni do dodatka, morajo izpolniti elektronsko vlogo, na kateri morajo poleg osebnih podatkov, številke tekočega transakcijskega računa in študijskega programa podati še izjavo, s katero soglašajo, da se podatke lahko preveri in obdela za namene izplačila. Vse oddane podatke in vloge bodo primerjali s podatki evidence eVŠ ter centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja. Na spletni strani ministrstva pa je mogoče najti tudi odgovore na najbolj pogosta vprašanja.

Na ministrstvu se sicer ukvarjajo s pripravami na maturo in na morebitno odpiranje šol, vrtcev in športnih aktivnostih v prihodnjih tednih. Več informacij o tem naj bi bilo znanjih po prvomajskih praznikih, vsekakor pa bodo izobraževalno-vzgojne ustanove odprli samo pod pogojem, da bodo pristojne službe ocenile, da je to varno, je zatrdila Kustečeva.

»Ključno je, da se izobraževalni proces zaključi v času, ko se začnejo počitnice. Lahko se zaključi ali ob vrnitvi v razrede ali ob izobraževanju na daljavo,« je poudarila.

Ob ponovnem vročanju sodnih odločb takojšen odziv ne bo potreben

Sodišča, kjer se je delo v času epidemije novega koronavirusa skoraj povsem ustavilo, bodo kmalu spet začela vročati odločbe tudi v nenujnih zadevah. Ker pa v času epidemije roki ne tečejo, strankam, ki bodo prejele odločitev sodišča, ne bo treba storiti ničesar, je danes povedala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič.

V skladu z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS vsa sodišča že od 16. marca opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Od 29. marca pa je v veljavi tudi zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19, po katerem ti roki ne tečejo.

Medtem ko sodišča trenutno tako kot običajno vodijo le nujne postopke, pa so tudi pri nenujnih postopkih v času od uvedbe ukrepov opravila veliko dela, je povedala Kozlovičeva. Zato se jim bo zdaj omogočilo, da lahko svoje odločitve sporočijo strankam.

Ob tem je podarila, da v tem času roki ne bodo tekli. »Stranka, ki bo prejela odločbo sodišča, torej ni dolžna storiti ničesar,« je zagotovila.

Iz pravosodja sicer prihajajo pozivi za še večje sproščanje omejitev na področju sodstva. A Kozlovičevi se zdi bolj smiselno postopno odpiranje delovanja sodstva, tudi zaradi veljavnih omejitev gibanja, ki onemogočajo stalni dostop do kvalificiranega pravnega svetovanja in zastopanja, torej do odvetnikov.

Vlada s popravki protikoronskega zakona do zagona gradbeništva

Predlagani popravki prvega protikoronskega zakona prinašajo pomembne spremembe tudi na področju gradbene zakonodaje. Te spremembe bodo po oceni resornega ministra Andreja Vizjaka občutno pospešile gradbeno aktivnost. »Vsak mesec, ko čakamo z investiranjem in z gradnjo, je izgubljen in posledično bo prilivov v državno blagajno manj,« je opozoril.

Minister za okolje in prostor Vizjak je na današnji vladni novinarski konferenci poudaril, da je, zlasti v luči prihajajoče recesije, nujno omogočiti čimprejšnji zagon investicij. Paket sprememb v sklopu popravkov prvega protikriznega zakona »omogoča takojšen zagon nekaterih investicij, ki danes stojijo«, je dejal.

Med predlaganimi spremembami je tako rešitev, da zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku ni več treba priložiti dokazil o pravici graditi na zemljiščih, ki so predmet

posega. Skladno z gradbenim zakonom je trenutno to pogoj za popolnost zahteve, ki pa je v primerih kompleksnejših gradenj pogosto neizvedljiv, opozarja vlada v predlogu zakona. Dodaja tudi, da pred presojo sprejemljivosti posega glede varstva okolja in narave sploh ni racionalno pridobivati pravice graditi na zemljiščih, zato se sedaj ta pogoj briše.

Sprememba se nanaša tudi na mnenja mnenjedajalcev v postopkih pridobivanja dovoljenj za gradnjo oz. umeščanje objektov v prostor. Ta so sedaj pogosto nejasna, nimajo osnove v zakonodaji, med seboj si nasprotujejo in se spreminjajo, je poudaril Vizjak. Zato vlada zahteva, da vsa izdana mnenja jasno izražajo stališča mnenjedajalca, ki morajo biti strokovno in pravno utemeljena ter obrazložena. V primeru, da je mnenje negativno, mora vključevati tudi morebitne predloge rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje.

Vizjak pri odpadni embalaži napoveduje nov zakon do konca leta

Minister za okolje Andrej Vizjak je napovedal vmesno rešitev za problem odpadne embalaže v Sloveniji, s katero bi reševali problematiko do uveljavitve novega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. S to rešitvijo, ki naj bi jo uzakonili do konca leta, bi zagotovili zakonsko podlago za to, da bi vso embalažo odpeljale pooblaščene družbe.

Vlada je med popravke prvega protikoronskega paketa uvrstila tudi reševanje problematike nakopičene odpadne embalaže. Strošek odvoza bo začasno z interventnim ukrepom na svoja pleča prevzela država, da bi se pred prihajajočimi toplejšimi meseci izognili »neljubim pojavom« na odlagališčih, je spomnil Vizjak.

»Vlada predlaga, da sedanje stanje preseka in na račun državnega proračuna ... pospravimo ta skladišča, ki so lahko tudi vir novih okužb,« je pojasnil minister na današnji vladni novinarski konferenci. V predlogu zakona piše, da je strošek za prevzem in obdelavo za skupaj 41.925 ton komunalne odpadne embalaže ocenjen na 7,8 milijona evrov za čas veljavnosti zakona oziroma dodaten milijon evrov za vsak naslednji mesec v letu 2020.

Podobna rešitev je že znana iz leta 2018 in predvideva sklepanje tripartitnih pogodb med vlado, komunalnimi podjetji ter izvajalci odvoza in obdelave embalaže. Vendar v nasprotju s preteklimi rešitvami vladni predlog ne določa najvišje dovoljene cene.