Sprva je bilo sicer rečeno, da za prejem zneska študentom ne bo treba oddati nobene vloge. Ministrstvo in vlada pa sta se za ta korak odločila zato, ker naj ne bi imela vseh potrebnih podatkov za avtomatsko izplačilo. Še do včeraj je veljalo, da je rok za oddajo izpolnjenega obrazca 22. april, a je vladni govorec Jelko Kacin na današnji novinarski konferenci izpostavil, da po novem rok ne zastara.
Bo z vlogo dodatek dobilo manj študentov?
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) dodatka v takšni obliki ne pozdravljajo. Po njihovem mnenju so glavne pomanjkljivosti dodatka enkratnost, pavšalnost (neupoštevanje različnih stroškov študentov) ter nevezanost na dosedanje prihodke študentov.
Prav tako ne pozdravljajo vloge za pridobitev dodatka. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je pred nekaj dnevi dejala, da s pridobivanjem osebnih podatkov za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka študentom ne bi smelo biti težav. Točka c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov namreč pravi, da se obdelava osebnih podatkov šteje za zakonito, če je ta potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Kar pomeni, da bi bilo pridobivanje podatkov študentov v namen izplačila tega dodatka upravičeno. Vloga torej ni potrebna.
V ŠOS so z obzirom na stališče informacijske pooblaščenke zelo zaskrbljeni. »Ne moremo se znebiti občutka, da je zahteva po oddaji vloge namenjena zmanjšanju števila študentov, ki bodo do dodatka upravičeni.«
V Levici opozarjajo na škodljivost birokratske prepreke
V opozicijski Levici vloge in dodatka ne odobravajo, saj menijo, da postopek predstavlja le dodatno birokracijo, ki s (še do včeraj) nedostopnimi vlogami in pomanjkanjem informacij onemogoča dostop do enkratne in za finančno slabše situirane, skromne pomoči. »Izgovori o tem, da ministrstvo oziroma vlada nimata vseh potrebnih podatkov za avtomatsko izplačilo dodatka, pa so točno to – izgovori,« so zapisali. Opozorili so tudi, da bo oteževanje postopka neenakomerno prizadelo ravno pomoči najbolj potrebne študente, ki jim znesek 150 evrov skoraj ne bo pomagal.
»Dokler celotni sektorji ekonomije, med drugim gostinstvo, temeljijo na slabo plačanem prekarnem študentskem delu, si študentje zaslužijo vsaj to, da jim vlada ne namenja miloščine, za katero se morajo v zadnjem trenutku dodatno prebijati čez birokratske prepreke,« so zaključili.
Neupravičeno določanje neupravičenih?
Ker so ekonomske in socialne okoliščine med posamezniki različne, se univerzalnost dodatka mnogim zdi sporna. Študentu, ki je finančno varen in živi relativno udobno, bo dodatek predstavljal lepo darilo, tistemu, ki nosi breme vseh stroškov na svojih ramenih, pa ta denar ne bo zadostil niti za osnovne življenjske potrebe.
Pomoči ne bodo deležni izredni študentje, ki so sicer obremenjeni tudi s plačevanjem šolnine. Prav tako dodatka ne bodo prejeli študenti s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki redno študirajo v tujini. »Po 4. odstavku 58. člena ZIUZEOP se dodatek izplača vsem rednim študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji do 30. aprila 2020, medtem pa obrazec ne omogoča oddaje vloge študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki redno študirajo na tuji izobraževalni ustanovi, kar je po našem mnenju nezakonito,« so prepričani v ŠOS.
Kdaj točno bodo študenti prejeli denar, ni znano. Sprva je bil za to predviden 30. april, a (medtem ko najemnine in ostali stroški ne čakajo) ostaja odprtih mnogo vprašanj.
