Ustavno sodišče je odločilo, da mora vlada redno in ob upoštevanju stroke presojati, ali so omejitve gibanja in zbiranja upravičene. Vladni odlok določa, da ukrepi veljajo, dokler vlada meni, da obstajajo razlogi zanje, ustavno sodišče pa je naložilo, da mora vlada presojo o potrebnosti ukrepov opraviti takoj in nato vsaj vsakih sedem dni.
O vsebini omejitev ustavno sodišče ni sprejelo še nobene odločitve. Opozorilo je, da sicer prestavljajo poseg v svobodo gibanja, ki bi lahko imel celo nepopravljive posledice, a brez njih bi se lahko epidemija novega koronavirusa neobvladljivo razširila, kar bi lahko ogrozilo zdravje in življenje ljudi. Prav zato mora vlada periodično preverjati sorazmernost ukrepov in jih podaljševati samo, če glede na vsakokratne razmere in mnenje stroke ugotovi, da so še potrebni, je zapisalo ustavno sodišče. Tako se namreč ne poveča tveganje hitrejšega širjenja epidemije, zmanjša pa se možnost nesorazmernih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, so razložili ustavni sodniki.
Proti periodičnemu preverjanju smiselnosti ukrepov sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, sodnici Špelca Mežna in Katja Šugman Stubbs ter sodnik Rok Čeferin pa so glasovali proti sklepu, da se ne zadrži izvajanje celotnega odloka o omejitvi gibanja.
Vlada ne vidi smisla v navodilu sodišča
»Tako ali tako se o teh ukrepih pogovarjamo vsak dan,« pravi infektologinja Bojana Beović, ki vodi strokovno skupino v podporo vladi. Zato se sprašuje, kakšne so sploh posledice tega navodila. Podobno se je na odločitev ustavnega sodišča odzvala tudi vlada. »Že zdaj sproti preučujemo vse dejavnike epidemije ter preudarno in previdno tehtamo, katere ukrepe bi veljalo omiliti, da bi se še vedno v največji možni meri zajezilo in obvladovalo širjenje bolezni,« so objavili na vladni spletni strani.
»Če bi bilo res, da vlada že zdaj ravna, kot nalaga ustavno sodišče, je vprašanje, zakaj je potem ustavno sodišče sploh dalo takšno navodilo,« se sprašuje odvetnica Klementina Fincinger, ki je zastopala pobudnika za oceno ustavnosti vladnega odloka. Enako je opozoril tudi nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Pobudnik presoje želi sicer ostati anonimen, njegova odvetnica pa sklep sodišča pozdravlja kot korak k odpiranju pravnih vprašanj ter razprav v smeri zagotavljanja spoštovanja načela pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ne bi smelo biti enostavno
»Formalno je napotku ustavnega sodišča seveda enostavno zadostiti,« pravi predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muževič, »pač vprašaš nekega strokovnjaka.« Vendar bi moral po njegovem vsak strokovnjak priznati, da je učinkovitost in potrebnost ukrepa zelo težko presoditi. »Edini način bi bil, da se natančno primerjamo z drugimi državami po seznamu veljavnih ukrepov in epidemiološki sliki, nato pa sklepamo, kateri ukrepi so bolj in kateri manj koristni,« pravi. Bojana Beović opozarja, da bi morali, če bi želeli natančno preučiti smiselnost posameznih ukrepov, opraviti še bolj obsežno delo, saj meni, da k širitvi okužbe prispevajo številni kompleksni faktorji. »Upoštevati bi bilo treba tudi gostoto poselitve, koliko so ljudje dejansko upoštevali ukrepe in navodila ter verjetno še kaj,« pravi.
Trenutni podatki kažejo, da se je Slovenija z epidemijo spopadla veliko bolje kot marsikatera druga država, trdi Bojana Beović. Prepričana pa je, da mora biti odpravljanje ukrepov previdno in postopno. Nekatere sprostitve bodo stopile v veljavo jutri in v prihodnjih dneh, naslednjih pa naj ne bi bilo še najmanj dva tedna, saj naj bi se šele po tem obdobju pokazal vpliv na širjenje virusa. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je danes dejal, da lahko nadaljnje sprostitve gospodarskih dejavnosti pričakujemo šele v drugi polovici maja. Tudi o odpiranju šol in vrtcev vlada še ni odločala. Zanjo bodo zelo pomembne novice z Danske, kjer bodo kot prvi to storili prihodnjo sredo.
Dovoliti gibanje med občinami?
Igor Muževič bi se najprej odločil za rahljanje omejitve gibanja, na primer tako, da bi dovolili prehod v sosednje občine. Prepoved gibanja je namreč velik poseg v svobodo gibanja, vlada pa za ta ukrep ni navedla najbolj prepričljivih argumentov. Sklicevala se je na naval na turistične kraje, ki pa ga takratni policijski nadzor ni zaznal. V zadnjih treh tednih se je situacija v Sloveniji izboljševala, opozarjata Bojana Beović ter direktor koprske enote NIJZ Milan Krek, ki je poleg Beovićeve vladi pomagal pripraviti odgovor ustavnemu sodišču. Vendar je težko presoditi, kolikšen je bil dejanski prispevek tega ukrepa. Istočasno je namreč vlada določila, da moramo v zaprtih javnih prostorih obvezno nositi zaščitne maske.
»Vem, da nekatere omejitev gibanja med občinami zelo moti, a v turističnih krajih se bojijo, da bodo prišli okuženi izletniki,« pravi Bojana Beović. Ob tem opozarja, da je ukrep relativno blag, saj v nekaterih državah celo odhod od doma dovoljujejo samo v izjemnih primerih.
