Države Evropske unije so dobile smernice, kako naj se lotijo odpravljanja omejitvenih ukrepov, sprejetih za zajezitev širjenja koronavirusa. Evropska komisija je smernice objavila danes, sicer šele teden dni za tem, ko so jih uvodoma nameravali predstaviti javnosti.
Nekatere države (Danska, Avstrija, Italija…) medtem že rahljajo ukrepe, ki so sicer večinoma različno ostri, odvisno od razsežnosti pandemije na njihovih tleh in pristopa, ki ga je ubrala vsaka vlada. Spet druge države trajanje ostrih omejitvenih ukrepov podaljšujejo v maj. Temeljni pristop smernic evropske komisije je, naj se države odločijo za postopno odpravo omejitvenih ukrepov.
Trije kriteriji za začetek sproščanja ukrepov
Vsaka država naj se odloči za svoj pristop odpravljanja omejitvenih ukrepov, je poudarila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Države namreč po obsegu, intenzivnosti in začetku pandemije koronavirusa niso bile enakomerno prizadete.
Pri »postopni vrnitvi k normalnosti« naj države upoštevajo tri temeljne kriterije, predlaga evropska komisija. Najpomembnejši je epidemiološki kriterij. Obstajati mora jasen znak, da se širjenje virusa v daljšem časovnem obdobju upočasnjuje. Drugi temeljni kriterij za odpravo omejitvenih ukrepov je ustrezna zmožnost zdravstva za obravnavo bolnikov. Komisija pri tem ne misli zgolj na mesta v bolnišničnih oddelkih intenzivne nege za paciente, okužene s covidom-19, temveč tudi zmožnost zdravstvenih ustanov, da hkrati oskrbijo tudi druge paciente s kroničnimi obolenji. Tretji kriterij, ki bi moral biti po oceni komisije izpolnjen pred začetkom sproščanja ukrepov, pa je ustrezen nadzor nad okuženimi kot tudi zadostno število testov za odkrivanje okužb.
Kdaj se bodo države odločile za sproščanje ukrepov, je težka odločitev, je ocenila von der Leynova. Objava smernic, kaj naj države upoštevajo, pa še ne pomeni, da je to zelena luč evropske komisije, da je omejitvene ukrepe mogoče kar odpraviti, je poudarila. Splošni omejitveni ukrepi naj postopoma postanejo usmerjeni. Tako bi omogočili vrnitev k normalnemu življenju, hkrati pa bi še naprej prebivalstvo (tudi najbolj ranljive skupine starejših) ščitili pred okužbo. Diagnosticirani s covidom-19 naj bi še naprej ostali izolirani.
Države naj se usklajujejo o odpravi mejnih kontrol
Postopoma naj bi se spet zagnala tudi industrijska proizvodnja. Celotno prebivalstvo v neki državi naj ne bi hkrati spet odšlo na delo. Kjer je možno, komisija še naprej priporoča delo na daljavo. Zbiranje ljudi naj bi se spet postopoma dovoljevalo. Države naj bi postopoma izredne razmere nadomestile tudi z ožje zastavljenimi ukrepi, kar bi po oceni komisije povzročilo večjo demokratično odgovornost ter tudi omogočilo, da bi prebivalstvo bolje sprejemalo te ukrepe. Med odpravo enega sklopa ukrepov do drugega naj bi preteklo zadosti časa, v katerem bi se lahko videlo, ali se je zaradi tega spet povečalo število okuženih.
Eno izmed vprašanj, ki se zastavljajo, je tudi, kdaj bodo odpravljeni nadzori na notranjih in zunanjih schengenskih mejah. Odgovora na to vprašanje komisija ta čas ne premore. K odpravi mejnih nadzorov bo treba pristopati postopoma. Von der Leynova je menila, da transportni promet med državami članicami zdaj poteka spet relativno dobro s pomočjo vzpostavljenih zelenih koridorjev, prehajanjem meja ter omogočanjem čezmejnim delavcem, da se odpravljajo na svoja delovna mesta v drugo državo. Nadzori na notranjih mejah naj se po oceni komisije najprej odpravljajo med državami z nizkim tveganjem, države pa naj se o teh namerah usklajujejo med seboj. Šele v drugi fazi bo prišlo do odpravljanja omejitev na zunanjih evropskih mejah za vstope nedržavljanov Unije na območje EU. Sproščanje teh ukrepov pa naj bi temeljilo na podatkih o širjenju virusa zunaj EU.
