»Zelo nam je hudo, ljudje nas kličejo in sprašujejo, kdaj bomo odprli vrata,« pove Melita Miš Strgar, pomočnica direktorja za stike z javnostjo, in s težkim srcem pristavi, da zaradi prepovedi gibanja v parku zamujamo začetek pomladi. V Arboretumu vsako leto posadijo več kot dva milijona čebulic tulipanov 300 različnih sort. Poleg tega je v parku letos še več narcis, saj so konec sezone posadili še 100.000 čebulic, dve leti prej pa 200.000. »Nekaterim so morda ljubše narcise, v parku jih je več kot 50 sort in cvetijo v različnem času,« pove gostiteljica. »Prvi množičnejši obisk je običajno prav za velikonočne praznike, tja do sredine maja pa naštejemo okoli 60.000 obiskovalcev. Kakih 10 odstotkov je tudi tujcev, predvsem Italijanov.« Ker cvetenja v parku ne morejo ustaviti oziroma prestaviti na čas, ko bodo lahko sprejeli obiskovalce, ekipa zaposlenih park vzdržuje, kot da so odprti za javnost: »Redno kosimo travo, okopavamo gredice, urejamo namakalni sistem.«
Letos dvajset še nikoli videnih sort tulipanov
Letos so za čas cvetočih tulipanov za obiskovalce pripravili prav poseben program. S tem namenom so posadili dvajset še nikoli videnih sort tulipanov. »Obiskovalci bi s svojim oddanim glasom izbrali Mr. tulipana. Kaj bomo naredili zdaj, še ne vemo. Morda bomo glasovanje izpeljali preko spletne strani,« pove sogovornica, ki z ekipo zaposlenih še vedno vztraja s pisanjem prošenj na različne naslove, da bi park, ki kot spomenik oblikovane narave sodi pod ministrstvo za kulturo, vendarle lahko odprli za javnost. »Park se razprostira na 85 hektarjih površin, zato si prizadevamo, da bi bil, ko bodo sproščeni vsaj prvi ukrepi, mogoč tudi vstop v park. Imamo nadzor vstopa, nakup kart je mogoč preko spleta. Ljudi lahko spuščamo v intervalih, prav tako omejimo vstop upokojencev v jutranjih oziroma zgodnjih dopoldanskih urah. Obiskovalci se lahko pri srečanju na stezah – teh je v parku 15 kilometrov – umaknejo in zadržujejo tudi na travi. In če je v parku 3000 ljudi, kar se zgodi redko, ima dejansko vsak lahko 100 kvadratnih metrov parka zase,« meni Melita Miš Strgar, pri tem pa poudari, da se park le delno financira iz proračuna ministrstva za kulturo. Vse ostalo morajo zaslužiti s prodajo sadik in okrasnega cvetja, največ pa prav s prodajo vstopnic za obisk parka.
