Tale toplo-hladna kombinacija res ni ne vem kako posrečena, poznamo tudi prijetnejše vremenske scenarije. Če sem natančnejši, ne gre samo za temperaturno razliko, ampak za dejanske vrednosti, sploh na spodnji meji temperaturnega intervala. Če bi bil dnevni hod temperature tak, kot je sedaj, zjutraj pa bi se začelo vsaj malo nad ničlo, bi bili vsi zadovoljni. Tisti jutranji »minus« res čisto pokvari to pomladno idilo. Saj ne gre samo za breskve, češnje, hruške…
Malo skrito v ozadju so tudi vrbe, na primer. Opazil sem, da je ostala vrba za našo hišo skoraj brez mačic, ko je odcvetela. In kaj zato? V mačicah nastane in dozori seme, ki ga potem veter »v veselje« mnogih alergikov nosi naokoli, to so tisti beli puhci, ki letijo po zraku – no, niso samo semena vrb, tudi topoli kaj prispevajo, pa še kakšna drevesna vrsta. To bi torej po tej plati morala biti dobra novica, ampak liščki, na primer, pa množično obirajo to seme, kadar je zrelo. Letos bodo ostali brez svojega posladka. No, mogoče brez glavne jedi, toliko se pa na ptičji meni le ne spoznam. Pa najbrž ni le naša vrba pozebla, verjetno še precej drugih rastlin, katerih semena in plodovi pomenijo hrano prosto živečim živalim. Tale temperaturni gor-dol je res podoben vlakcu smrti v Gardalandu. Le da imajo nekateri vlakec radi, drugi ne, pozeba pa najbrž ni nikomur pri srcu.
In da še malo skritiziram tole naše »prijazno« vreme, o katerem nam ponekod po radijskih postajah prodajajo, kako se nam sonce smeje in kako luštno in super je, da bo tako ostalo skoraj v nedogled – na ta račun sem včeraj požiral prah, ko sem se peljal s kolesom po gozdnih poteh. Presušeno, pa ravno zdaj, ko so drevesa zagnala svoje vodne črpalke na vso moč! V zadnjih 30 dneh je bilo padavin vsaj za polovico manj od povprečja, na Primorskem ponekod niti kaplje (!), sami pa najbrž veste, da zima ni bila ravno med mokrimi. Poleg pomladnih potreb rastlin je svoj davek pobral tudi neverjetno vztrajen veter.
Skratka, zaželimo si nekaj deževnih dni, nikomur ne bodo škodili. Zagotavljam vam, da bi trava postala bolj zelena, da bi nasploh zelena barva eksplodirala. Pa čeprav bi morali otresti prah s svojih dežnikov in bi nam morda kdaj zmočilo noge – kakšna tragedija!
