Prve ocene in ogledi na terenu kažejo, da so štiri zaporedne pozebne noči prejšnji teden v Posavju pobrale od 70 do 100 odstotkov pridelka koščičarjev. Podobna škoda bo tudi pri hruškah, ki so bile prav tako v zelo občutljivem obdobju cvetenja, medtem ko je v posavskih nasadih jablan, od koder prihaja več kot tretjina slovenskih jabolk, škode po prvi grobi oceni med 50 in 80 odstotki, je dejala kmetijska svetovalka za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence. Pozeba je prizadela tudi nasade orehov in kakijev.
»Seveda smo med 500 hektarji nasadov jablan, kolikor jih je v Posavju, našli tudi nasad, kjer je bilo škode manj kot 50 odstotkov, po drugi strani pa je na okoli 20 hektarjih pozeba uničila ves pridelek,« pravi Brencetova. Po njenih besedah se bo šele v prihodnjih dneh videlo, ali se bo preživeli del cvetov na jablanah rehabilitiral. Je pa res, da takšne pozebe pustijo posledice, plodovi so nepravilnih oblik, slabše kakovosti.
Tretja velika pozeba v petih letih
Po besedah Mitje Molana, predsednika Sadjarskega društva Artiče, so jablane na nižinskih legah zelo prizadete. Kjer je bila temperatura znosnejša, je upanja več. »Šele čas bo pokazal, kaj bo s tistimi plodovi, za katere kaže, da bi se še lahko obdržali. A pod črto lahko brez dvoma rečemo, da bo škoda velika.« Sam ima sedem hektarjev nasadov jablan. Po prvih ocenah bo pri določenih sortah izpada tudi do tri četrtine pridelka, saj so pozebli centralni plodiči, pravi.
Prejšnji teden se je kot najzanesljivejša zaščita proti pozebi izkazalo oroševanje, toda tovrstne sisteme imajo le redki sadjarji. »Več kot 80 odstotkov naših sadjarjev, vključno z mano, nima možnosti fizično zagotoviti vode za oroševalni sistem. Pri nas smo v sadovnjakih 'dimili'. Bomo videli, ali je bil kakšen učinek,« pravi Molan.
Po letih 2016 in 2017 je bila to že tretja velika pozeba v Posavju, vmes je bilo leto 2018 z enormnim pridelkom po vsej Evropi. Tako so odkupne cene slovenskih jabolk na trgu dosegle skromnih 15 centov za kilogram, pravi Molan. »Toda to, kar se je dogajalo v preteklosti na trgu, je bilo že prav absurdno. Tako so jabolka šla v industrijsko predelavo že, če niso bila zares brezhibna, svetleča, dovolj je bila že ena pikica na jabolku.«
Nizke temperature upočasnile razvoj zelenjadnic
Tudi na vrtovih je že pisana bera zelenjadnic, vendar kaže, da bo škode bistveno manj kot v sadjarstvu. Kmetija Jurečič iz Velikega Mraševega pri Podbočju z okoli 1000 tonami pridelane zelenjave na leto velja za eno največjih zelenjadarskih kmetij v jugovzhodni Sloveniji. »Nekaj zgodnjega krompirja je počrnelo. Tudi na solati, ki je na prostem, a jo imamo pokrito, se malo pozna po robovih, a upam, da se bo obraslo. Toda pozeba je upočasnila razvoj rastlin, kar pomeni, da bomo s pridelki na trgu 14 dni pozneje in bomo zamudili višje cene prvih pridelkov,« pripoveduje Marjan Jurečič. Zaradi napovedi nizkih temperatur so počakali s sajenjem paradižnika in paprike v rastlinjake, ki ju po navadi sadijo že kmalu po 20. marcu. »Če bi ju sadili kot običajno, bi pozeba odnesla vse,« dodaja.
Po besedah Natalije Pelko, svetovalke za zelenjadarstvo pri novomeškem zavodu, bo največ težav prav zaradi zamude v rasti. Najbolje jo je odnesla zelenjava, ki je bila posajena ob optimalnem času. Z vrtninami, s katerimi so kmetje želeli malo pohiteti, denimo z zgodnjim zeljem, krompirjem, pa bo več težav, sploh če jih niso uspeli pokriti. »Po prvem pregledu na terenu je videti, da je vse tisto, kar je bilo pokrito, ostalo nepoškodovano. Kar je bilo sajeno tik pred pozebo in ni bilo zaščiteno, pa bo treba ponovno saditi. Tega izpada bo približno 20 odstotkov.«
