Madžarskemu premierju Viktorju Orbanu je v drugem poskusu zakon o avtorizaciji, ki mu daje obsežne pristojnosti vladanja z odloki, uspelo spraviti skozi parlament. S 137 glasovi za in 53 proti je parlament izglasoval svojo irelevantnost – in to za nedoločen čas. Na osnovi novega zakona bo namreč madžarski premier poslej lahko odločitve sprejemal sam. Kako dolgo bo vladal z odloki, zakon o avtorizaciji ne predvideva.
»Odločitev je bila pričakovana, saj Fidesz premore dvotretjinsko večino,« je za Dnevnik ocenil Istvan Hegedus, predsednik nevladne organizacije Hungarian Europe Society. Pravi, da je vlada s tem zakonom v roke dobila nevarno orodje, saj ne obstaja časovna omejitev za te obsežne pristojnosti premierja oziroma vlade. »Vlada bo lahko spremenila kateri koli zakon, če bo tako hotela. Obstaja bojazen, da bi lokalne oblasti lahko izgubile svoje pristojnosti, ki so bile pod Fideszovo vladavino že tako zmanjšane, ali celo finančne vire. Mnoge občine namreč vodijo opozicijski politiki, ki bi jih vlada lahko kaznovala. Obstaja tudi bojazen, da bi vlada novo zakonodajo lahko uporabila, da bi utišala nekatere medije z obrazložitvijo, da ustvarjajo histerijo ali širijo dezinformacije.«
Zavrnili vsa dopolnila
Madžarska vlada je sicer pred današnjim glasovanjem zavrnila vse amandmaje opozicije k zakonodaji. Opozicija podpira prizadevanja vlade za zajezitev koronavirusa, a je s svojimi dopolnili k zakonu hotela omejiti pristojnosti, ki jih podeljuje novi zakon, a tudi dolžino njihovega trajanja. »Ta avtorizacija je omejena časovno in v obsegu, saj se dotika zgolj koronavirusa. Toda vi kričite, da gre za diktaturo,« je pred glasovanjem poslancem dejal Bence Retvari, državni sekretar. Nasprotno menijo mednarodne nevladne organizacije in Svet Evrope.
Hegedus razlaga, da je Madžarska v zadnjih letih že videla, kako je Orban razgradil civilno družbo. Z novo zakonodajo pa se je okrepila bojazen, da bo šel še korak dlje. »Boj proti koronavirusu je slab izgovor za to, da nadaljuje centralizacijo oblasti na Madžarskem.« Hegedus opozarja, da obstaja nevarnost, da bi se Madžarska z novo zakonodajo spremenila v diktaturo. »Madžarska sicer ni več liberalna demokracija, ni pa še postala diktatura. Nekje vmes je. Madžarska je neliberalna avtokratska država, ni pa še povsem jasna diktatura. Diktatura pa napoči, ko oblast aretira opozicijske politike ali ko ni več svobodnih medijev. Na Madžarskem je v teh sferah ta čas še nekaj svobode. Možno je preživeti v zelo neprijaznem okolju.« Vseeno pa Hegedus ocenjuje, da bi lahko naslednji Orbanovi koraki vodili v še večjo avtoritarnost, pritiski na civilno družbo, nevladne organizacije in državljane pa bi se utegnili stopnjevati. Kljub temu meni, da v naslednjih dneh madžarski premier v državi ne bo uvedel klasičnega diktatorstva.
Na Poljskem ne prihaja do prisvajanja oblasti
Z vladavino prava v zadnjih letih sicer ni imela težav le Madžarska – zaradi svojih posegov v sodstvo je pod drobnogledom EU tudi Poljska. A razmere v obeh državah so med koronakrizo različne. »Takšnega prisvajanja oblasti, kot se dogaja na Madžarskem, na Poljskem ni,« je za Dnevnik ocenil Piotr Maciej Kaczynski, raziskovalec pri mislišču Europeum. Vlada stranke Zakon in pravičnost je sicer populistična, toda njena nagnjenja k avtokraciji so v času koronakrize manjša, kot so bila v preteklosti, še ocenjuje.
»Odziv vlade je mešanica med populistično retoriko in ukrepi, ki jih sprejemajo tudi druge evropske vlade. Hvalijo se denimo, da so se dolgo pripravljali na krizo, da je država nanjo pripravljena in da so se tudi najhitreje odzvali na krizo, drugi pa sledijo našemu vzoru. Toda če pogledate na pomanjkanje zaščitnih mask, testov in opreme za medicinsko osebje na Poljskem, ta retorika ne ustreza realnosti. To pa je tudi nauk za vsako vlado: Če vaša retorika ne ustreza realnosti, boste imeli težave. Prav v tem pristopu pa leži razlika med populistično in nepopulistično vlado,« poudarja Kaczynski.
Populisti v opoziciji – denimo francoska nacionalistka Marine Le Pen – močno kritizirajo vlade, da ne sprejemajo zadostnih in pravočasnih zaščitnih ukrepov. Le Penova predsedniku Macronu očita prepočasno zapiranje meja in slabo pripravljenost na soočanje s krizo. Obilo kritike je Macron doživel tudi zato, ker se je odločil izvesti lokalne volitve, čeprav je koronakriza že zajela Evropo. Po oceni Leonie de Jong, strokovnjakinje za preučevanje populizma z nizozemske univerze Groningen, koronakriza krepi nacionalizem, saj vzpostavlja pretvezo za zapiranje meja. »V državah, kjer so na oblasti populisti, vidimo, da imajo težave zaradi pomanjkanja transparentnosti in zaupanja,« je za Dnevnik povedala de Jongova. Dodaja še, da v ZDA, kjer Trump že lep čas diskreditira medije in elite, mnogo ljudi ne verjame več medijem, mnogi ljudje pa tudi ne zaupajo in podpirajo vladnih ukrepov. »A žal je to točno tisto, kar je potrebno pri odzivu na krizo,« še pravi de Jongova.
