Prve grobe in neuradne ocene hrvaške vlade kažejo, da je v nedeljskem potresu, ki je z magnitudo 5,5 prestolnico tresel kar deset sekund, nastalo za do 270 milijonov evrov škode. Skupile so jo bolnišnice, šole, vrtci, pa tudi številne politične, kulturne in znanstvene ustanove, skupno več kot 7000 objektov. Kako bodo krili te stroške, jim v Banskih dvorih še ni jasno, sanacija pa bi se po nekaterih ocenah lahko razvlekla na sedem let, poroča Jutarnji list. Hrvati pomoč pričakujejo od Evropske unije, na posebnem računu Skupaj za Zagreb že zbirajo prostovoljne prispevke, tja so marčevske plače že nakazali vsi ministri in številni hrvaški politiki.
Dve minuti po potresu so prvi gasilci že švigali na pomoč. »Ruševinam sva se na cesti izogibala kot pri slalomu. Klici na pomoč so deževali, bali smo se najhujšega,« je prve trenutke po potresu za portal 24sata opisal poveljnik gasilske enote Zagreb center Kristijan Tomašek. »V zraku je bilo polno prahu, ko sva se peljala mimo, je s hotela na ulico padalo steklo razbitih oken . Ljudje so se počasi prebijali na ulice, a bolj kot strah sem v njihovih očeh videl zmedo,« je opažanja strnil vodja nočne izmene Dražen Pavlić. »Ob takih uri so na pločnikih običajno mladi, ki se po nočni zabavi vračajo domov. Po eni strani še dobro, da so bili zaradi epidemije vsi doma, sicer bi zagotovo zabeležili mnogo več žrtev,« je pristavil o sreči v nesreči. Pod ruševinami je življenje izgubila 15-letnica, še 17 oseb je bilo huje ranjenih.
Kaotične razmere
Težaško delo gasilcev še posebno cenijo tisti, ki so za las ubežali razpadajočim stenam in stropom. »Bilo je strašno, nisem imel časa razmišljati. Hiša se je začela premikati in počasi drseti z brega v dolino. Najprej sem čez balkon na varno spustil ženo, z višine treh metrov sem potem skočil še sam,« je nedeljsko budnico iz pekla opisal Danijel Tomičić. Sicer stara hiša je povsem uničena, z ženo te dni živita v študentskem domu. Na to, kako in kje bodo živeli v prihodnje, noče niti pomisliti. V podobni, na videz celo brezizhodni situaciji so se znašli mnogi, tudi 54-letni vojni veteran Dragutin Kovač. Iz podrte hiše mu je uspelo rešiti nekaj oblačil in dokumente. »Ni mi do stvari, a ne vem, kaj bo z menoj in kam bom šel. Nimam sorodnikov, imam zdravstvene težave in majhno pokojnino, s katero ne bom mogel popraviti doma,« je povsem obupan, a vendarle hvaležen, da ima vsaj za zdaj streho nad glavo, na mizi pa topel obrok.
Mnogi Zagrebčani se jezijo, da v mestu vlada kaos, da ne dobivajo nikakršnih napotkov, da s stavb visijo še ne odpadli zidaki, saniralo se ni niti napol podrtih streh. »Še upravniki stavb nimajo pojma, kaj naj storijo. Do informacij pridemo samo prek spletnih družbenih omrežij,« se jezi eden od Zagrebčanov, ki sicer razume, da v mestu in državi vladajo izredne razmere.
V enem od naselij poškodovane vse hiše
Najhuje so jo skupili v zagrebškem naselju Markuševac ter v sosednjih naseljih, kjer je bil epicenter potresa. Posnetki brezpilotnega letalnika fotografa Igorja Vignjevića razkrivajo, da tresenje tal ni pustilo nepoškodovane niti ene hiše. Na stavbah so razpoke, fasade uničene, strehe preluknjane, poškodovana je tudi cerkev. Obupanim domačinom so na pomoč priskočili gasilci, ki se trudijo zakrpati strehe, da ne bi nastala dodatna škoda, a jim te dni ne gre na roko niti vreme. Prebivalci so dobili obljubo pomoči, a ne vedo, kdaj bo ta do njih prispela.
