V zadnjih javnomnenjskih raziskavah, ki jih objavljata komercialni televiziji Nova TV in RTL, je vsak peti vprašani na državni ravni zagrebškega župana Milana Bandića ocenil negativno, kar je dvakrat več kot marca.
Bandić je dolgoletni zagrebški župan, ki je prepričljivo zmagal na vseh šestih lokalnih volitvah od leta 2000. Prepričan je tudi v ponovno izvolitev na prihodnjih županskih volitvah v Zagrebu. Prevladuje mnenje, da Bandiću teče zadnje leto v županskem stolčku, čeprav izkušenega politika, ki je zgradil lokalno kapilarno interesno mrežo in predstavlja jeziček na saborski tehtnici v prid vladi, ne gre podcenjevati. Bandić je bil v letih 2014 in 2015 dvakrat v priporu in je na prostosti zahvaljujoč rekordni varščini. Sledilo je več obtožnic in sojenj za zlorabo položaja in korupcijo, a bo do pravnomočnih sodb minilo še nekaj časa.
Razgaljena mestna uprava
Če so dnevi v priporu in na sodiščih dokončno oluščili pozlato z Bandića, so opeke v središču Zagreba po potresu z magnitudo 5,5 zasule županovo podobo do vratu. Pokazale so mnoge slabosti mestne uprave v spopadanju s krizo, med drugim tudi dolgoletno zanemarjanje vzdrževanja poslopij številnih ustanov, kot so šole, vrtci, zdravstvene ustanove in podobne, za katere skrbi mesto. Prebivalci so po potresu znova zamerili županu, da je po nepotrebnem porabil veliko denarja, predvsem za fontane in žičnico proti Sljemenu, namesto da bi prednostno poskrbel za bolj varne in sodobne objekte, vsaj za otroke in zdravstvo. Bandić je za uničujoče posledice potresa, ki je poškodoval približno 26.000 objektov, obtožil zlasti zasebne lastnike poslopij, češ da niso zadostno skrbeli za potresno varnost med izgradnjo, kar je dodatno razburilo javnost. Prav tako je povedal, da se mesto ne bo brez zadržkov udeležilo vladnega načrta za popotresno sanacijo Zagreba.
Balkonski protesti iz izolacije
Pred izbruhom epidemije novega koronavirusa so se od začetka leta sredi Zagreba vrstili sobotni protesti proti Bandiću, ki so bili vse bolj množično obiskani, na njih pa so vse glasneje zahtevali, naj odstopi. Predvsem so napadali Bandića zaradi težav z odlaganjem smeti, kot tudi zaradi klientelističnih sprememb generalnega urbanističnega načrta. Mnogi Zagrebčani so proti Bandiću protestirali tudi prejšnji petek s svojih balkonov, medtem ko so spoštovali epidemiološke ukrepe za zajezitev širitve okužbe z novim koronavirusom. Bandić je tudi po potresu še naprej postavljal pogoje pri kupoprodaji zemljišč, vse večje luknje v mestni blagajni pa te dni poskuša zamašiti s prodajo več počitniških domov in podobnih turističnih objektov, ki jih ima Zagreb ob hrvaški obali. Nadaljeval naj bi tudi nepotistično zaposlovanje v mestni upravi in mestnih podjetjih.
Po dveh tednih po potresu se je imenoval za mestnega šefa civilne zaščite ter napovedal vsakodnevne novinarske konference, da bi poročali o stanju z okužbami in sanaciji po potresu. Že na prvi konferenci v ponedeljek se je uspešno izogibal neposrednim odgovorom na natančna novinarska vprašanja. Še naprej je tudi podcenjeval novinarje, ki zastavljajo za župana nevšečna vprašanja, kot je bilo tudi tisto, ali bo redne novinarske konference organiziral, da bi si reševal obraz v javnosti.
Kritiki so prepričani, da bo Bandić lahko še naprej nemoteno vodil največje hrvaško mesto, ker ima tiho podporo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Poslanska skupina stranke Bandić Milan 365 – Stranka dela in solidarnosti zagotavlja stabilno večinsko podporo Plenkovićevi vladi v hrvaškem saboru. Svetniki HDZ pa so doslej soglašali z večino Bandićevih projektov v mestni skupščini.
Ni naključje, da je Plenković takoj za Bandićem, ko gre za najbolj negativno ocenjene politike v marčevskih raziskavah. Plenković je prav tako drugi na seznamu politikov s pozitivnimi ocenami, na katerem je daleč najboljši minister Beroš, ki suvereno vodi hrvaški zdravstveni sistem v času novega koronavirusa in uživa podporo skoraj tretjine anketirancev.
