Niti veliki vojaški projekti niso imuni za aktualno dogajanje. Zveza Nato je tako zaradi pandemije novega koronavirusa napovedala skrčenje svoje obsežne vojaške vaje z imenom Branitelj Evrope 20, ki so jo napovedovali kot sploh največjo vajo zavezništva na stari celini po koncu hladne vojne. Začela se bo 31. marca. Tudi ZDA so na njej napovedale zmanjšano udeležbo svojih vojakov, ki bi jih bilo po prvotnih načrtih okoli 40.000. »Nekatere naše vaje smo spremenili ali odpovedali, toda naše sile ostajajo pripravljene,« je včeraj dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg ob predstavitvi letnega poročila o delovanju zavezništva.

Ob tem je napovedal tudi zmanjševanje Natove misije urjenja varnostnih sil v Afganistanu, a ne zaradi virusa. Misija šteje 16.000 vojakov, v roku 135 dni jo bodo zmanjšali na 12.000 vojakov predvsem zaradi nedavnega sporazuma ZDA in talibanov, seveda če se ga bodo slednji držali.

Stoltenberg poziva članice, naj se kljub aktualnim razmeram, ki bodo obremenile domača gospodarstva in proračune, držijo finančnih zavez o vojaški porabi. Po poročilu sodeč je Slovenija za obrambo lani namenila 1,04 odstotka BDP, manj od nje le Luksemburg, Španija in Belgija.

Nato je v letno poročilo tokrat vključil tudi lansko raziskavo o podpori članstvu v zavezništvu med prebivalci. Ta je najnižja, petdesetodstotna, v Sloveniji, Franciji in na Islandiji, najvišja pa v Albaniji (95-odstotna), Romuniji (90-odstotna) in Litvi (85-odstotna). Najvišja podpora izstopu iz zavezništva je v Črni gori (33-odstotna), sledita Slovenija (27-odstotna) in Slovaška (25-odstotna). ba