Nato že pomaga v skupnem boju držav članic proti pandemiji koronavirusa z letalskimi transporti nujne medicinske opreme, poljskimi bolnišnicami in šotori, prevozom bolnikov, razkuževanjem javnih prostorov in tudi varovanjem mej. Zunanji ministri zdaj 30-članskega zavezništva, saj se mu je ta teden uradno pridružila Severna Makedonija, so prvič v njegovi 70-letni zgodovini včeraj na virtualnem zasedanju preučevali možnosti za še učinkovitejše angažiranje zmogljivosti v podporo nacionalnim prizadevanjem za obvladovanje zdravstvene krize.
Rusija se je obregnila ob članstvo Severne Makedonije
Ne glede na temeljno nalogo Nata zagotavljanja varnosti in obrambe članic pa je bilo zasedanje prvenstveno namenjeno nevarnosti, da se ne bi zdravstvena kriza poglobila še v varnostno. Ameriško zunanje ministrstvo in evropska diplomatska služba sta že pred tedni postavila vprašanje izkoriščanja tragičnih posledic virusne epidemije v več članicah, od Italije do nazadnje ZDA, v propagandne namene in omenjala Rusijo. Zdaj pa so o tem razpravljali tudi zunanji ministri Nata. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je že v pripravah na zasedanje vztrajal, da je najboljša obramba pred dezinformacijami ta, da se operira z dejstvi in resnico. Vendar se niti tu ni mogoče izogniti različnim razlagam, kot je bilo v primerih ruske in kitajske pomoči Italiji, češ da ni bila ponujena brez prikritih interesov Moskve in Pekinga.
Prav Moskva pa je v propagandni vojni, ki spremlja virusno epidemijo, uporabila še en dogodek. Obregnila se je ob uradno vključitev Severne Makedonije v zavezništvo. Slovesnost v Bruslju ob dvigu zastave nove članice pred sedežem Nata, ki je bila okrnjena zaradi pandemije, je predstavila kot dokaz neprivlačnosti hladnovojne vojaške zveze, predvsem pa postavila pod vprašaj odločitev Skopja za članstvo po spornem referendumu v državi, ki je bil izpeljan daleč pod zahtevano 50-odstotno udeležbo volilcev.
Okrepljena vloga Nata v Iraku
Stoltenberg je na tiskovni konferenci po »uspešno izpeljanem prvem virtualnem ministrskem zasedanju« poudaril, da že uveljavljena in včeraj dogovorjena razširjena vloga Nata v obvladovanju virusne krize v ničemer ne zmanjšuje siceršnjih aktivnosti zavezništva pri obrambi skoraj milijarde ljudi pred drugimi grožnjami. Tako so se posvetili tudi boju proti terorizmu in razmeram na Bližnjem vzhodu ter v Afganistanu. Ministri so soglašali, da Nato prevzame del nalog sedanje globalne koalicije v Iraku, s čimer se je že strinjala tamkajšnja vlada, v Afganistanu pa naj bi zmanjšanje njegove navzočnosti potekalo skladno z izpolnjevanjem pogojev za to, med drugim z dejanskim uresničevanjem nedavno doseženega ameriškega sporazuma s talibani, ki naj bi pripeljal do miru pod Hindukušem.
Zveza Nato je sicer zaradi epidemije odpovedala nekatere vojaške vaje, vključno z eno največjih v zadnjih 25 letih, poimenovano »Defender Europe« z udeležbo 20.000 ameriških vojakov, za katero so priprave prekinili sredi prejšnjega meseca. Glavni del vaj je bil predviden v aprilu in maju, že januarja pa je bilo s tem namenom v Evropo napotenih 6000 ameriških vojakov in znaten del opreme. Stoltenberg je na neposredno novinarsko vprašanje, ali se zaradi covida-19 povečuje nevarnost za baltske članice zaradi krepitve ruske vojaške moči v njihovi bližini, zagotovil, da budno spremljajo tamkajšnje dogajanje in da pripravljenost zavezništva na morebitno rusko grožnjo ni v ničemer okrnjena. Povedal je tudi, da so na zasedanju potrdili dodatna varnostna zagotovila Ukrajini in Gruziji, med drugim z okrepljenim nadzorom njunega zračnega prostora.
