Ljubljana se je leta 2016 okitila z nazivom zelena prestolnica Evrope in je tudi mesto, kjer imajo drevesa svoj dan. Na ljubljanski mestni občini so se namreč odločili, da bo 28. november dan, ko bodo v mestu zaznamovali prizadevanja občanov in sodelavcev občine, ki skrbijo za mestna drevesa. Na ta dan so lani prvič razglasili tudi drevo leta, to je postala platana na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice. Na občini se tudi radi pohvalijo, da je v mestu približno 560 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca in da senco na javnih površinah zagotavlja približno 40.000 dreves. A v zeleni prestolnici ni vse tako rožnato, v peticiji, ki je pred časom po spletu zakrožila pod naslovom Se zelena prestolnica Evrope spreminja v beton?, opozarjajo v Združenju pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije (ZPORS). Odločili so se, da se bodo zmanjševanju zelenih površin ter neustrezni skrbi za zelenje in drevje v mestu zoperstavili.
Povod prenova Ambroževega trga
Povod za peticijo, ki jo do zdaj podpisalo več kot 300 ljudi, je bila nedavna prenova Ambroževega trga in ureditev manjšega Prekmurskega trga ob njem. »To drevo denimo nima dovolj prostora, tudi posajeno je pregloboko,« je ob drevesu na Ambroževem trgu razlagal Gregor Osterc z biotehniške fakultete, predsednik ZPORS in prvopodpisani pod peticijo. S prenovo Ambroževega trga in ureditvijo Prekmurskega trga so namreč dobršen del zelenja in gredic z vrtnicami ob Poljanski cesti nadomestile tlakovane površine. »Zelene površine v mestu izginjajo,« ob tem ugotavlja Osterc. »Že v času, ko je Ljubljana pridobila naziv zelene prestolnice, skrb za drevesa in zelene površine v mestu ni bila optimalna, a so podeljevalci naziva prepoznali trud. Zdaj pa gre razvoj mesta v nasprotno smer, kar je nesprejemljivo,« je kritičen Osterc.
Ureditev Prekmurskega trga ni edini tovrsten primer, opozarjajo pobudniki peticije. Želeli bi si, da bi občina ob prenovi Dalmatinove ulice, namesto da je za zniževanje temperature uporabila posebno belo maso, posadila več dreves, prav tako so se po prenovi križišča Tivolske in Dunajske ceste nekoliko zmanjšali otočki s trajnicami. »Iz nekaterih občinskih načrtov je mogoče razbrati, da bodo v smeri krčenja zelenih površin stremele tudi nekatere prihajajoče prenove parkov, denimo Miklošičevega parka,« je izpostavil Osterc.
Stroški vzdrževanja zelenih površin se povrnejo
Ob tem je Osterc poudaril, da so prav rastline najbolj učinkovit material za zniževanje temperature v okolici, sposobne pa so tudi pobrati prašne delce ter žveplove in ogljikove okside. »Kot ukrepe za izboljšanje kakovosti bivanja v mestnem središču raje preizkušajo nove tehnike, kot pa da bi uporabili rastline, ki tam že rastejo. Je pa res, da rastline potrebujejo ustrezno nego in zaradi vzdrževanja v danem trenutku tudi nekoliko več denarja,« je pojasnil sogovornik, ki je prepričan, da se zaradi boljše kakovosti bivanja višji stroški vzdrževanja na dolgi rok povrnejo.
Pobudniki peticije so z odzivom javnosti zadovoljni, saj opažajo, da si občani želijo čim več zelenih površin in mestnega drevja, bi si pa želeli tudi odziv mestne oblasti. »Zdaj je še čas, da sedemo skupaj in začrtamo smernice za ohranitev zelenih površin v sklopu prihajajočih občinskih projektov,« je sklenil Osterc.
