Valentina Tereškova, ki je leta 1963 kot prva ženska poletela v vesolje, zdaj pa je poslanka spodnjega doma ruskega parlamenta iz vrst vladajoče Enotne Rusije, je ob drugem branju januarja s strani Vladimirja Putina predlaganih ustavnih sprememb »presenetila« z dopolnilom, ki omogoča sedanjemu predsedniku ponovno izvolitev navkljub znova izčrpanima dvema mandatoma.
Konec ugibanj
Ugibanja, kako si bo Putin po letu 2024, ko se mu izteče drugi šestletni predsedniški mandat, podaljšal svoje bivanje v Kremlju, so se nagibala v več smeri. Verjetnost, da se bo podobno kot po izteku prvih dveh, tedaj še štiriletnih, umaknil na rezervni oblastni položaj, je bila malo verjetna. Že tedanja zamenjava s premierjem Dmitrijem Medvedjevom je bila politično neokusna, takšen manever pa ne bi bil samo politično neprebavljiv, ampak neprebavljiv tudi za Putina samega zaradi zdaj šestletnega »premora«, potem ko si je z načrtom vrnitve v Kremelj že leta 2008 z ustavno spremembo zagotovil (dvojni) šestletni mandat. V igri je tako ostala možnost odprave ustavne omejitve na dva zaporedna predsedniška mandata, ki pa jo je Putin kategorično zavrnil še na srečanju s tekstilnimi delavci in političnimi aktivisti minuli petek v Ivanovu pri Moskvi, ko je razlagal, da je zagotovljena rotacija na oblasti pomembna za rusko prihodnost. Res pa si je za pozornejše poslušalce pri tem pustil odprta vrata, ko je dejal, da sta »stabilnost, mir in razvoj morda trenutno pomembnejša, kasneje, ko bo država bolj samozavestna in bogatejša, pa bo resnično nujno zagotoviti vladno rotacijo«.
Tereškova je svoj predlog utemeljila prav z zagotavljanjem stabilnosti in državnega razvoja oziroma »zanesljivo varovalko« v tveganih časih, hkrati pa »zvabila« Putina, da je nemudoma prihitel v dumo in poslancem povedal, da še vedno nasprotuje odpravi ustavne omejitve mandatov, saj se najvišji pravni dokument sprejema za daljše obdobje, nima pa nič proti izničenju preteklosti po sprejetju ustavnih sprememb, če resetiranju njegovih dveh mandatov ne bo nasprotovalo ustavno sodišče. Tuji mediji so v tem takoj prepoznali njegovo samopostavitev na čelo Rusije še za nadaljnjih dvanajst let po izteku sedanjega mandata spomladi 2024, ruski državni pa so bili prizanesljivejši ter praviloma navajali, da Putin nima nič proti ponovni predsedniški kandidaturi, če se bo s tem strinjalo tudi rusko ljudstvo. Ustavne spremembe skupaj z dopolnilom Tereškove in Putinovo korekturo je namreč včeraj spodnji dom ruskega parlamenta podprl v drugem branju s 344 glasovi ob 44 vzdržanih in nobenem proti, tako da bo današnje zaključno tretje branje samo še formalnost.
Aprila vserusko glasovanje
Predvideno je, da bodo v soboto podobno podprte še v domu federacij in s tem odprta pot za »vserusko glasovanje«, že napovedano za 22. april, čeprav z nejasnostmi, kaj naj bi predstavljalo. Legalno je za uveljavitev ustavnih sprememb potrebna potrditev obeh parlamentarnih domov in zakonodajnih teles v 83 federalnih enotah, a je Putin svojevrstni referendum napovedal ob objavi spreminjanja ustave sredi januarja brez namiga, kako bo izveden in upoštevan. Načeloma pa naj bi ga izpeljali v maniri za zdaj zadnjega iz leta 1993, ko so Rusi sprejeli sedaj veljavno ustavo z glasovanjem za celotno besedilo.
Izničenje dosedanjih Putinovih predsedniških mandatov se bo ob ohranitvi določila o največ dveh zaporednih v prihodnosti torej znašlo na vseruskem glasovanju v paketu s preostalimi dopolnili ustave, ki med drugim državno ustavo postavljajo nad mednarodno pravo, prenašajo imenovanje vlade in ministrov iz predsedniške v parlamentarno palačo, prepovedujejo osebam na pomembnih državnih položajih tuje državljanstvo ali prebivališče, za predsedniške kandidate pa zahtevajo, da pred tem stalno prebivajo v Rusiji vsaj 25 let. Spremenjena ustava bo zagotavljala minimalno plačo nad življenjskim minimumom in redno indeksacijo pokojnin.
