Zoran Milanović je takoj po zmagi na predsedniških volitvah 5. januarja novinarjem odgovoril, da ne razmišlja o vrnitvi Titovega kipa v družbo kipov znanih Hrvatov, postavljenih pred dvoriščnim oknom v preddverju predsedniškega poslopja. Doprsni kip nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita je namreč pred petimi leti odstranila Milanovićeva predhodnica Kolinda Grabar - Kitarović. »Pantovčak ni muzej,« je takrat dejal Milanović, ki je pred nekaj dnevi ukazal odstranitev preostalih sedmih kipov.
Gre za upodobitve prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, zagrebškega nadškofa v času ustaškega režima med drugo svetovno vojno in kardinala Alojzija Stepinca, znanega hrvaškega škofa, prosvetitelja in mecena iz 19. stoletja Josipa Juraja Strossmayerja, nekdanjih politikov Ivana Mažuranića, Anteja Starčevića in Stjepana Radića ter prvega hrvaškega kralja Tomislava. Iz Milanovićevega urada so potrdili, da bodo doprsni kip Strossmayerja vrnil lastnikom, hrvaški akademiji znanosti in umetnosti, drugi so začasno v shrambi na Pantovčaku. Potekajo dogovori z muzeji in kulturnimi institucijami, ki naj bi jih prevzeli, da bodo na ogled javnosti.
Salomonska rešitev?
Donedavna predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je pred petimi leti Muzejem Hrvaškega zagorja predala več kot 100 umetniških del in drugih predmetov iz Titovih časov, vključno z njegovim doprsnim kipom, ki ga je naredil znani hrvaški kipar Antun Augustinčić. Odstranitev Titovega kipa je bila del politike HDZ, ki je takrat iz opozicije podpirala Grabar-Kitarovićevo. Napovedali so, da bodo Tita, ki ga vidijo kot zločinca, pregnali iz javnega življenja Hrvaške. Ob tem jih ni motilo, da so se predstavljali kot dediči Tuđmanove politike, čeprav je ravno prvi hrvaški predsednik postavil Titov doprsni kip na Pantovčaku, ki je bil zgrajen pred več kot pol stoletja kot Titova zagrebška rezidenca. Augustinčićeva umetnina je na ogled v rodni vasi nekdanjega komunističnega in partizanskega vodje v Kumrovcu, kar so podprli tudi člani Brozove družine.
Čeprav so nekateri Milanovićevi volilci pričakovali, da se bo z levosredinskim predsednikom države na Pantovčak vrnil tudi Titov kip, je hrvaški predsednik zgolj potrdil svojo predvolilno obljubo. Iz njegovega urada zanikajo, da je šlo za »salomonsko rešitev«, da se ne bi zameril desnici naklonjenim državljanom, če bi vrnil Titov kip, levo usmerjeni pa bi bili razočarani, če ga ne bi vrnil.
V zgodovino tudi rdeče uniforme
V levosredinskih in sredinskih hrvaških političnih strankah pozdravljajo odstranitev kipov iz predsedniškega urada. Menijo, da bodo na ta način zmanjšali možnosti za poglobitev ideoloških delitev v hrvaški družbi ter pokazali, da se je treba ukvarjati z resničnim življenjem, ne pa s politizacijo zgodovine »zaradi kosa brona«. V vladajoči HDZ pa je Milanovićeva poteza seveda naletela na negodovanje.
Milanović je odpravil tudi zgodovinske rdeče vojaške uniforme, v katere so bili ob slovesnih priložnostih oblečeni pripadniki predsedniške vojaške enote na Pantovčaku. Pričakovati je, da bo tudi v prihodnje razburjal tradicionaliste. Med drugim naj bi bil naklonjen posodobitvi interierja predsedniškega urada, v katerem se prepletajo kosi pohištva s starinsko vrednostjo in kičasti predmeti, ki naj bi poudarili nacionalno zgodovinsko identiteto.
