Obstaja več možnih različnih načinov reševanja problema oskrbe starostnikov in kadrovskega deficita na tem področju. Lahko je to normalna pot, kot jo poznajo na vseh ministrstvih in vladah, ko se torej ne stori nič toliko časa, dokler se na ulice ne spravi tisoče ljudi. Vmesne izvedbe preskočim in zaključim z najhitrejšo. Lahko tudi prek referenduma dosežemo spremembo pogodb o zaposlitvi, od vključno predsednika vlade navzdol do vseh na ministrstvih za delo, zdravje, finance, prostor, infrastrukturo, ki bi najprej en mesec ob sobotah obiskovali tečaje oskrbe: menjanja plenic, obračanja nebogljenih, hranjenja, menjave vrečk za urin, shranjevanja in čiščenja protez. Potem pa bi to delo opravljali enkrat na teden toliko časa, da se vprašanje bivanja in oskrbe starejših ne reši. Seveda bo dobil varuh človekovih pravic potem njihovo ogorčeno pismo.
Edina logična rešitev je v tem, da morajo vsi tisti, ki svojega dela ne opravijo, prejemajo pa za to plačilo in bonitete, nositi odgovornost. In postati družbenokoristen člen. Stvari so enostavne.
Mitja Vilar, Šmarje - SapP. S.: Čas, ki ga bodo porabili, teh 32 ur na mesec za oskrbo starejših, ne sme biti plačan kot poslanska plača, temveč zaradi nediskriminatornih pogojev po isti postavki, kot so plačane strežnice in medicinske sestre. Z minimalcem.
