Petnajst mrtvih civilistov v ruskem nočnem letalskem napadu na Maret Misrin severno od Idliba na poti proti sirski meji s Turčijo je bilo po navedbah sirskega observatorija za človekove pravice popotnica za današnje pogovore ruskega in turškega predsednika. Recep Tayyip Erdogan je v spremstvu zunanjega, finančnega in obrambnega ministra pripotoval v Moskvo na pobudo Vladimirja Putina, potem ko so se zaradi ruske podpore režimski sirski vojski po njenem napadu na turške vojake v provinci Idlib odnosi med državama znova znašli na kritični točki.
Nedavno smrt več kot 30 vojakov, nameščenih v Siriji v okviru poldrugo leto starega sporazuma z Rusijo o opazovalnih misijah, je Moskva pospremila z razlago, da sirska vojska ni vedela, da v boju proti tamkajšnjim upornikom, ki jih ima za teroriste, napada turške sile. V izjavi pred pogovori z Erdoganom je Putin danes še enkrat ponovil, da ne sirska vojska ne Rusija nista poznali lokacije turške vojske, se za žrtve opravičil ter dodal, da je utrpela v incidentu resne izgube tudi sirska stran. Turški obrambni minister Hulusi Akar je sicer pred moskovskim predsedniškim srečanjem navajal, da Rusijo obveščajo o premikih svojih vojakov, ki jih dodatno pošiljajo v Idlib, a se incidenti nadaljujejo.
Položaj v Idlibu je postal po Putinovem mnenju tako napet, da je nujno zahteval pogovor na najvišji državni ravni med Turčijo in Rusijo. Na štiri oči sta se predsednika pogovarjala tri ure, preden so se jima pridružili sodelavci, glavna tema pa je bila, kako zagotoviti premirje. Več tednov diplomatskih poskusov je bilo pri tem neuspešnih, saj sirski režim na eni strani čuti, da lahko prevzame nadzor nad še zadnjim žepom upora proti sebi. Moskva ga pri tem očitno podpira, mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, ki ji na vrata trka nova begunska reka zaradi turških kalkulacij v Siriji, pa ne najde nobenega odgovora na krizni položaj. Združeni narodi sicer opozarjajo pred najhujšo humanitarno katastrofo v devet let trajajočem sirskem spopadu, sproženem s poskusom strmoglavljenja Bašarja Al Asada, a konkretno ukrepanje svetovne organizacije blokira tudi stalna članica varnostnega sveta Rusija, ki nasprotuje kakršni koli mednarodni prepovedi letenja nad Idlibom, kakršna je bila svoj čas z njenim pristankom usodna za Gadafijev režim v Libiji.
Še en poskus z varno cono
Danes sklenjen dogovor o takojšnjem premirju v Idlibu z napovedano vzpostavitvijo varnostnega območja za civiliste ni prvi te vrste v Siriji, a so bili praviloma vsi hitro kršeni. Omenjeno iz leta 2018, ko je Turčija v tej pokrajini vzpostavila ducat opazovalnih točk in naj bi poskrbelo tudi za zaustavitev beguncev, ki jih je v Turčiji že več kot 3,6 milijona, so kršile vse vpletene strani ob stalnem valjenju krivde na druge. Ankara je sredi prejšnjega meseca z ultimatom zagrozila, da bo vojaško posredovala proti sirski vojski, če ne bo ustavila napadov v Idlibu do 29. februarja, dober dan pred tem pa so sirska letala raketirala turške vojake v Al Bahi južno od mesta Idlib. Turčija se ni odločila samo za povračilne napade na sirsko vojsko, ampak za izsiljevalsko potezo, s katero skuša na svojo stran pritegniti Evropsko unijo z odpiranjem vrat beguncem, ki obeta ponovitev begunske krize izpred štirih let na evropskih mejah.
V imenu Unije se je na današnjem sestanku obrambnih ministrov sedemindvajseterice za vzpostavitev območja prepovedi letenja na severu Sirije zavzel visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Izpolnilo se mu je za zdaj le pričakovanje, da se bosta Rusija in Turčija dogovorili za premirje, hkrati pa napovedal ponovitev vojaške operacije Sophia za preprečevanje tihotapljenja ljudi iz leta 2015.
