Benjamim Netanjahu se je razglasil za zmagovalca izraelskih parlamentarnih volitev, že tretjih v zadnjem letu dni. Nekaj ur po zaprtju volišč je izjavil: »To je največja zmaga v mojem življenju.« Toliko bolj naj bi bila »sladka«, ker je nepričakovana. »Že so nas pokopali. Govorili so, da je konec Netanjahujeve ere,« je še dejal.
Toda vladna kriza bi se lahko še kar nadaljevala, saj lahko Netanjahu z zavezniki računa na podporo 59 poslancev, za absolutno večino pa bi jih potreboval 61. Njegov desničarski Likud je dobil 36 poslancev od vseh 120. Sredinsko Modro-belo zavezništvo, ki ga vodi nekdanji načelnik generalštaba Beni Ganc, pa se je moralo zadovoljiti z 32 poslanci. Pred volitvami so ankete sicer kazale, da bo Ganc premagal Netanjahuja. Tretja najmočnejša poslanska skupina pa so spet Palestinci z izraelskim potnim listom, ki bodo odslej imeli 14 sedežev.
Kje dobiti dva poslanca?
Netanjahu, ki ima med drugim podporo obeh pomembnih verskih strank, torej potrebuje za svojo peto vlado še dva poslanca. V torek zjutraj je veliko pozornosti zbudila izjava njegovega nekdanjega obrambnega ministra in voditelja skrajne desnice Avigdorja Liebermana, ki ni zadovoljen, da je dobil sedem poslancev. Dejal je namreč, da želi Izraelcem prihraniti še četrte predčasne volitve. V zadnjih dveh letih je Lieberman zavračal sodelovanje z Netanjahujem, ker noče sodelovati z verskima strankama, ki dopuščata za pravoverne Jude, da ne služijo vojaškega roka.
V Likudu pa nekateri trdijo, da Liebermana ne potrebujejo, ker bodo k njim prišli trije prebežniki iz nasprotnega tabora poslancev. Sam Netanjahu, ki je premier brez prekinitve od leta 2009, pa je po volitvah tudi omenil možnost koalicije z Modro-belim zavezništvom, kar glede na to, da imajo Izraelci dovolj volitev, ni izključeno.
Čaka ga sojenje
Toda že čez dva tedna Netanjahuja čaka sojenje zaradi korupcije. Ganc tega dejstva očitno ni dobro izkoristil. Pravzaprav so sami Netanjahujevi volilci pokazali, da za njih sojenje premierju, ki je za svoje usluge sprejemal izjemno draga darila od bogatih poslovnežev in bil širokosrčen do določenih medijev za pozitivno poročanje o sebi, ni pomembno. Pomembneje jim je, da je Netanjahu nekaj naredil za državo.
Zmaga na volitvah, čeprav minimalna, je za Netanjahuja pomembna predvsem zato, ker je s tem pokazal, da se njegovi volilci ne strinjajo s sodnim postopkom, za katerega sam trdi, da je politično motiviran. Vsekakor bo kljub delitvi oblasti zdaj za sodišče neprijetno, ker bo najbrž moralo na določen način nastopati proti demokratični volji ljudstva in predvsem proti izvršni oblasti. A tudi če bo obsojen, bo Benjamin Netanjahu lahko ostal premier, dokler ne bo glede pritožb na višjih sodiščih izrabil vseh pravnih sredstev.
Umazana kampanja
Predvsem v luči tega, da se z volilci zoperstavi sodišču, lahko razumemo veliko naprezanje Netanjahuja, da bi zmagal na teh volitvah. Kljub svojim 70 letom se ni utrudil pri svojem nastopanju na volilnih shodih. Nagovarjal je različne skupine državljanov, na primer etiopske Jude ali koloniste na Zahodnem bregu, ko jim je obljubljal priključitev Izraelu rodovitne doline Jordana in nekaterih drugih naselbin, kar je nedavno podprl tudi ameriški predsednik Donald Trump.
Prav tako je Netanjahu uporabljal umazan način boja proti Gancu. Naskrivaj je dal posneti izjavo njegovega svetovalca o tem, da njegov šef, voditelj opozicije, ni sposoben voditi vlade. Štiri dni pred volitvami pa je tonski posnetek dal objaviti na eni od izraelskih televizij. Sam predsednik države Reuven Rivlin, ki prihaja iz Likuda, je bil ogorčen zaradi umazane volilne kampanje.
