Desničarski premier Benjamin Netanjahu ima po volitvah aprila in septembra še tretjič proti sebi nekdanjega načelnika generalštaba Benija Ganca, ki vodi nekakšno sredinsko koalicijo. Pravzaprav je Modro-belo zavezništvo blok Netanjahujevih nasprotnikov z vseh vetrov, ne da bi ti imeli zares drugačen program od Likuda, Netanjahujeve stranke. Ankete kažejo, da spet nihče od njiju ne bo mogel zbral okoli sebe dovolj poslancev, da bi sestavil vlado. Tako bi se nadaljeval pat položaj.
Past za Ganca
Ganc pričakuje, da bo zdaj vendarle padla podpora Netanjahuju, ker se bo proti premierju 17. marca zaradi korupcije začel sodni postopek. Toda v zadnjih dneh pred volitvami je Gancu škodil škandal. Odpovedati se je moral glavnemu strategu svoje stranke Israelu Bacharju, ki se je z nekim rabinom v pogovoru, ki naj bi bil zaseben in duhoven, ujel v past, saj ga je ta na skrivaj posnel, tudi ko mu je dejal, da dvomi o značaju svojega šefa Ganca. V četrtek je tonski posnetek predvajala ena od izraelskih televizij. Med drugim je Bachar dejal, da je Ganc »nevaren za Izrael«, ker »nima poguma, da bi napadel Iran«. Skratka, Netanjahu naj bi imel prav, ko trdi, da Ganc, čeprav general, ne bi znal tako poskrbeti za varnost države kot on. Sam premier je na istem televizijskem kanalu potem dejal: »Celo ljudje, ki so najbližje Gancu, vedo, da ne more biti premier in da bi lahko škodil varnosti Izraela.« Ganc pa zdaj obtožuje Netanjahuja, da je prav on Bacharju nastavil past. Premierju očita, da poskuša zmagati z lažmi in umazano igro.
Avigdor Lieberman spet jeziček na tehtnici
Sicer so ankete, ki so jih izvedli pred to afero, pokazale, da bi Ganc, podobno kot septembra lani, spet lahko dobil največ glasov poslancev (od vseh 120), to je med 33 in 36, vendar spet ne bo imel dovolj drugih zaveznikov za absolutno večino 61 glasov poslancev. Ganc poskuša na svojo stran pridobiti del Netanjahujevih volilcev tudi na tak način, da se strinja z mirovnim načrtom Donalda Trumpa, po katerem bi si Izrael priključil rodovitno dolino reke Jordan, ki jo je skupaj z vsem palestinskim Zahodnim bregom leta 1967 zasedel Izrael. Poleg tega Gančevi svetovalci trdijo, da ne bo iskal podpore pri arabskih poslancih (teh je od septembra 13), ki so pravzaprav Palestinci z izraelskim potnim listom. Ganc je predvsem neprepričljiv, ko taktično podpira judovske koloniste na Zahodnem bregu.
Za Netanjahuja, ki lahko spet računa na nekaj več kot 30 glasov poslancev, je glavna težava od leta 2018, da ga ne podpira več skrajni desničar Avigdor Lieberman, ki bi s svojimi poslanci (od septembra jih je osem) raje podprl Ganca. Za voditelja Likuda so te volitve najbrž zadnja priložnost, da sestavi vlado, saj sta obe pomembni verski stranki še zadnjič njegovi potencialni zaveznici. Ker namreč že več kot leto dni vlada lahko opravlja samo tekoče posle, verske šole niso financirane, kar je za verski stranki nedopustno. V samem Likudu bi ob še tretjem neuspelem Netanjahujevem poskusu v zadnjem letu, da zbere okoli sebe absolutno večino poslancev, najbrž zahtevali zamenjavo na vrhu stranke.
