Vodstvo NLB je pogodbo o nakupu nekaj več kot 83-odstotnega deleža Komercijalne banke s srbsko vlado podpisalo v sredo, kupnina za omenjeni delež pa dosega 387 milijonov evrov.
Po Brodnjakovih besedah gre za izjemno pomemben mejnik, tudi mentalno, saj se je NLB desetletje morala predvsem krčiti in prestrukturirati, zdaj pa lahko spet širi poslovanje in prevzema.
Prevzem, ki bo po Brodnjakovih pričakovanjih zaključen v šestih do devetih mesecih, je tudi pomemben korak v preoblikovanju skupine. Po prepričanju prvega moža NLB prinaša tudi dodano vrednost lastnikom.
NLB je po Brodnjakovih besedah pri poslu sledila trem ključnim kriterijem - da zagotavlja rast vrednosti za delničarje, da ga NLB lahko kapitalsko absorbira in ohrani dividendno politiko ter da lahko kakovostno izpelje integracijo prevzete banke v skupino NLB.
Vse te kriterije posel po Brodnjakovih navedbah izpolnjuje, dogovorjena kupnina, ki dosega 77 odstotkov knjigovodske vrednosti, pa je na ravni, ki je glede na izkušnje s podobnimi posli v regiji primerna.
Komercijalna banka, tako Brodnjak, dopolnjuje strateške cilje skupine na srbskem trgu, saj je močna v poslovanju s prebivalstvom ter malimi in srednje velikimi podjetji ter predstavlja zdravo platformo za občutno rast obsega poslovanja.
NLBju srbski trg dobro poznan
V NLB, ki je v Srbiji prisotna z banko NLB Beograd, sicer srbski trg po Brodnjakovih pojasnilih dobro poznajo, saj so na njem že dolgo prisotni in beležijo tudi solidno organsko rast. A ker trenutni tržni delež NLB Beograd v višini 1,6 odstotka ne omogoča pomembnejše vloge na trgu, skupina NLB s tem poslom krepi svoj položaj na raven pomembnega igralca, prej kot bi to dosegla organsko. Tržni delež skupine se bo namreč dvignil na 12,1 odstotka.
Po prevzemu bo skupina NLB tretji najpomembnejši igralec v Srbiji, za Banko Intesa in Unicredit banko Srbija, ki sta del velikih italijanskih bančnih skupin. S tem posel po Brodnjakovih besedah sledi cilju skupine NLB biti med tremi najpomembnejšimi igralci na vseh trgih, kjer je prisotna, in s tem ena pomembnejših regijskih družb.
NLB sicer po dokončanju posla ne načrtuje javne prevzemne ponudbe za deleže manjšinskih delničarjev, saj tega zakonodaja od njih niti ne zahteva. Tako bo sobivanje z drugimi delničarji trajalo nekaj let in Brodnjak verjame, da ga lahko vzdržujejo uspešno.
Na vprašanje glede morebitnih dodatnih prevzemov je Brodnjak odgovoril, da bodo imeli po zaključku prevzema Komercijalne banke kar nekaj let precej dela z integracijo srbske banke v skupino. Ob načrtovani ohranitvi dividendne politike si tudi ne bodo mogli privoščiti večjih novih prevzemov.
Vseeno pa po zagotovilih prvega moža NLB še vedno ostaja želja po vstopu na albanski trg, da bi tako NLB postala finančna platforma za razvoj celotne regije. V primeru dogovora med Slovenijo in Hrvaško o odprtih vprašanjih bi lahko vsaj v določenem segmentu vstopili tudi na ta trg.
Brodnjak je spomnil še, da je Komercijalna banka zadnja večja banka v državni lasti v regiji, tako da so zdaj priložnosti le še v primeru, če bi se kdo od trenutnih velikih zasebnih lastnikov želel umakniti. Veseli pa ga, da je NLB zdaj konsolidator na trgu in poleg madžarske OTP tudi glavni strateški investitor na območju nekdanje Jugoslavije, pri čemer je edina skupina s sedežem v regiji. Po zaključku prevzema bo skupina dve tretjini vseh prihodkov ustvarila zunaj območja evra.
O podrobnostih prevzema sta danes spregovorila tudi člana uprave Archibald Kremser in Andreas Burkhardt. Oba sta poudarila, da je NLB v priprave na izvedbo posla vložila veliko truda in da ve, v kaj se podaja.
Po Kremserjevih besedah gre za najboljši način za krepitev položaja v Srbiji glede na ustvarjanje vrednosti za delničarje. V NLB pričakujejo, da bodo s sinergijami lahko dobiček na delnico - ta je lani na ravni matične banke dosegel 8,8 evra, na ravni skupine pa 9,7 evra - do 2023 povečali za več kot 20 odstotkov.
NLB ob prevzemu tudi ostaja pri srednjeročnem cilju kapitalske ustreznosti v višini 16,25 odstotka, za kar načrtuje uporabo dodatnih kapitalskih orodij, in ohranja cilj donosnosti na lastniški kapital v višini 12 odstotkov, pri čemer posel po Kremserjevih besedah prinaša potencial, da bo ta donosnost še višja.
NLB ostaja tudi pri dividendni politiki, ki predvideva dividende v višini 70 odstotkov čistega dobička. Ta je na ravni banke NLB lani dosegel 176,1 milijona evrov. Za znatno dividendo za razpršeno strukturo delničarjev na čelu z državo si bo banka prizadevala tudi za 2019, pri čemer odločitev o višini izplačila zaradi časovne uskladitev z izvedbo prevzema in nastopa na kapitalskem trgu ne bo padla na redni letni skupščini, ampak ločeno.
