»Obžalujem, kar se je zgodilo, ampak trezen tega ne bi storil nikoli. Nikoli več ne bom pil alkohola, res ne,« je Hariz Softić obljubljal sodnemu senatu, preden se je ta umaknil na posvetovanje, ali je kriv kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe. Tri ure in pol kasneje je izvedel »sodbo v imenu ljudstva«: da je kriv in da gre, če bo sodba postala pravnomočna, za leto in devet mesecev za zapahe. Kar je seveda slaba, po drugi strani pa vendarle tudi dobra novica. Obetalo se mu je namreč še vse kaj hujšega: sprva so mu očitali poskus uboja – če bi ga priznal, bi tožilstvo predlagalo štiri leta zapora. A priznal ni in sledilo je sojenje, v katerem je tožilstvo obtožnico omililo v povzročitev hude telesne poškodbe. V končnem govoru je tožilka Liljana Tomič predlagala tri leta zapora, senat pod vodstvom Maje Povhe pa je bil še precej bolj milosten in se je odločil za slabi dve leti.
Neracionalno manevriranje
Softić se je na zatožni klopi znašel zaradi dogajanja 1. junija lani okoli pol devetih zjutraj pri ljubljanskem Tivoliju. Po prekrokani noči je pred lokalom v Šentvidu Ivanu Antunu Š. in njegovi prijateljici Anji G., ki ju prej ni poznal, ponudil prevoz domov. Kaj se je dogajalo v avtu, je težko reči, tožilstvo verjame Ivanu Antunu Š. (ki je bil prav tako pod vplivom alkohola in poleg tega tudi drog), da mu je Softić grozil s smrtjo. Potem je v Ruski ulici ustavil. Kot je razvidno z dveh posnetkov, sta se z Ivanom Antunom Š. pri avtu začela prerivati. Softić je stopil do prtljažnika po palico in se približal »nasprotniku«, ta pa ga je udaril, tako da je padel po tleh. Še sta se pričkala in prerivala, Softić je skupil še nekaj udarcev, preden ju je Anja G. razdvojila. S prijateljem sta se peš odpravila naprej, obtoženi pa je sedel v avto. Zapeljal je proti njima na pločnik, zadel bi ju, če se ne bi umaknila. Nato je zapeljal po Celovški v smeri Šiške in vse je že kazalo, da so se strasti pomirile. A je potem nenadoma polkrožno obrnil. Ivan Antun Š. je ravno prečkal Celovško. Softić je zapeljal mimo njega, nato pa še enkrat polkrožno obrnil in ga tokrat zadel s sprednjim desnim odbijačem, tako da je obležal z odprtim zlomom goleni.
Zagovornik Gorazd Fišer je poskušal senat prepričati, da ga ni zadel namenoma, pri čemer je opozarjal na ugotovitev psihiatra, da je bila Softićeva zmožnost obvladovanja ravnanja bistveno zmanjšana. »V takšnem stanju je neracionalno manevriral, da bi oškodovanca prestrašil oziroma se mu oddolžil, ker ga je prej brutalno pretepel. Z volanom je odvil, ko je videl, da trčenja ne bo mogel preprečiti,« je dejal. Senat se ni strinjal. »Če bi se zgodilo po nesreči, ne bi pobegnili. Avto ste pustili na nekem parkirišču, dan, dva ste bili pri kolegu, po petih dneh pa so vas policisti prijeli v gostilni,« je pojasnila Povhetova. Dodala pa tudi, da ni šlo za »brutalen pretep«.
Ni bil prvič nasilen
Za očitano kaznivo dejanje je zagroženih od šest mesecev do pet let zapora. Pri odmeri kazni je senat upošteval, da je nasilno vedenje očitno ena od njegovih osebnostnih lastnosti. Le deset dni prej je imel izpad v nekem lokalu. Natakarica mu vinjenemu ni hotela postreči, zato je začel kričati, preklinjati in metati lončnice proti točilnemu pultu. Z lastnico ju je tako prestrašil, da sta se skrili v skladišče. Spravil se je tudi nad goste, enega je celo brez povoda udaril v obraz. Nedavno je bil zaradi tega obsojen na pogojno kazen. Oškodovanca so s premoženjskopravnim zahtevkom, terja 63.000 evrov odškodnine, napotili na pravdo.
