V podobnem slogu kot njen predhodnik in nekdanji finančni minister Dušan Mramor je tudi sedanja dekanja Ekonomske fakultete (EF) Metka Tekavčič prepričana, da gre v primeru izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost za »sfabricirane« obtožbe in »konstrukt«. »Bila sem prepričana, morda tudi naivno, a vendar iskreno, da so v naši državi minili časi, v katerih je možno za potrebe političnega obračunavanja zrežirati konstrukte, v katerih sodelujejo vlada, organi pregona in očitno tudi drugi državni organi,« je na današnji glavni obravnavi dejala dekanja ter znova zanikala vse obtožbe. Specializirano državno tožilstvo njej in Mramorju ter nekdanjima prodekanjima Mojci Štemberger in Poloni Domadenik v več kot sto strani dolgi obtožnici očita zlorabe uradnega položaja, saj naj bi z izplačili kršili zakon. V sedmih letih so na EF za dodatke izplačali 858 tisoč evrov, zaposleni pa so mesečno na ta račun prejemali zneske med sto in 800 evri.
Na morebiten problem je ni nihče opozoril
»Na morebitni problem v zvezi s stalno pripravljenostjo me ob prevzemu funkcije ni nihče opozoril, dekanja sem postala pet let po uvedbi dodatka,« je Tekavčičeva pojasnjevala v nekaj manj kot uro trajajočem zagovoru. V času prvega mandata med letoma 2013 in 2015 se je večkrat srečala tako z ministrom za izobraževanje Jernejem Pikalom kot z državnim sekretarjem na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), a ji nobeden od njiju ni »nikoli omenil, da naj bi bilo s plačnim sistemom na EF karkoli narobe«. Še več – postala je celo predsednica Sveta za visoko šolstvo. »Če bi resnično menili, da se na EF pod mojim vodstvom dogaja karkoli nezakonitega, me na funkcijo verjetno ne bi postavili,« je ocenila. Fakulteta je po njenih besedah še pred obiskom inšpektorja sama naročila komercialno revizijo poslovanja na področju različnih izplačil, pri čemer jih revizorka ni opozorila, da dodatka ne bi smeli izplačevati. »Če bi imela kot dekanja kakršen koli namen zavestno kršiti zakon, da bi nekaterim zagotovila protipravno premoženjsko korist, tovrstne revizije zagotovo ne bi naročila,« je odgovorila na očitke iz obtožnice.
»Trditve, neverjetne z vidika zdravega razuma«
Dekanja je v zagovoru poimensko obračunala z več (nekdanjimi) zaposlenimi na ljubljanski univerzi, glavno inšpektorico, revizorko ter tudi tožilko, ki da je spisala obtožnico, v kateri so bile zanjo »trditve, neverjetne z vidika zdravega razuma«. Na obtožbe Tekavčičeve proti njegovi kolegici se je odzval tožilec Mitja Hostnik in opozoril, da gre za manever s ciljem preusmeritve fokusa v sojenju: »Odločno zavračam, da bi tožilka postopala protipravno, neprimerno in nezakonito.«
Dekanja EF se je zagovarjala kot zadnja od četverice obtoženih. Prejšnji teden je nekdanji dekan Dušan Mramor pojasnil, da je fakulteta dodatke plačevala iz virov, ki jih je zaslužila sama, ne pa iz javnega denarja, o čemer bo sodnik Zvjezdan Radonjić kmalu zaslišal izvedenca Branka Majerja, ki da v že spisanem poročilu potrjuje navedbe dekanov. »Če izplačila dodatka niso bremenila javnih financ, ne more biti govora o očitanem kaznivem dejanju,« je bil jasen sodnik. Nekdanji finančni minister je v dolgem zagovoru pojasnjeval še, da so bili določeni zaposleni v stalni pripravljenosti zaradi pridobivanja mednarodnih akreditacij, raziskovalnih projektov in obnove stavbe fakultete, ki so potekali izven delovnega časa. Tako so dodatke istočasno prejemali tudi trije hišniki, saj da so bili specializirani za različna področja dela.
