V skoraj uro trajajočem, a še ne zaključenem, zagovoru je nekdanji finančni minister Dušan Mramor znova ostro in odločno zavrnil očitke tožilstva, da je vodstvo Ekonomske fakultete (EF) med letoma 2008 in 2015 v primeru dodatkov za stalno pripravljenost delovalo protizakonito. »Bilo je formalno in vsebinsko zakonito in z zelo jasnim namenom,« je bil jasen nekdanji dekan EF. Za izplačevanje so imeli tako zakonsko kot dejansko podlago - med drugim so ga odredili zaradi dodatnega dela ob doseganju cilja, da pridejo med odstotek najboljših fakultet, za kar je bilo potrebno dodatno delo zaposlenih. Izplačevanje dodatka je po njegovem tudi ekonomsko upravičeno, saj da je za delodajalca cenejše od plačevanja nadur, do zaposlenega pa bolj prijazen. Prepričan je, da za izplačevanje niso potrebovali soglasja rektorja, kot je to prepričano tožilstvo. Poudaril je še, da je leta 2015 omenjeni dodatek prejemal vsak osmi javni uslužbenec oziroma 20.602 vseh (od tega le 244 na ljubljanski univerzi).
»Dodatek smo financirali iz neproračunskih sredstev, ki jih je fakulteta pridobila sama na trgu. Leta 2008 je bilo nejavnih kar 46 odstotkov prihodkov,« je Mramor razložil v temeljitem in obširnem zagovoru ter še enkrat ponovil, da si s »spornimi« dodatki niso višali plače. Da je treba najprej razčistiti, od kod je prišel denar za dodatke – iz javnih sredstev ali trženjske dejavnosti -, se strinja tudi predsednik tričlanskega senata Zvjezdan Radonjić. Napovedal je zaslišanje vseh prejemnikov dodatka, ki naj bi jih bilo okoli 60.
Specializirano državno tožilstvo sicer Mramorju, trenutni dekanji EF Metki Tekavčič ter nekdanjima prodekanjama Mojci Štemberger in Poloni Domadenik v več kot sto strani dolgi obtožnici očita po eno kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja. Četverica je po mnenju tožilca Matije Hostnika z izplačili dodatkov za pripravljenost določenim zaposlenim in tudi sebi kršila zakon. Ta naj bi namreč bila v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju. V sedmih letih so na EF za dodatke izplačali 858 tisoč evrov, zaposleni pa so mesečno na ta račun prejemali zneske med sto in 800 evrov.
Obramba četverice vztraja, da so očitki absurdni ter da gre za sodni konstrukt, Mramor pa je v preteklosti »sfabricirane« obtožbe komentiral tako: »Kot finančni minister sem bil številnim trn v peti, zato so se zelo trudili, da bi me odstranili in zavarovali svoje interese. To je ključno gibalo afere z dodatki za stalno pripravljenost.« Inšpektorat za javno upravo je leta 2015 ugotovil, da so izplačila dodatkov nezakonita, v afero pa je bilo vpletenih devet fakultet ljubljanske univerze. Skupni znesek (nezakonito) izplačanih dodatkov naj bi bil 1,7 milijona evrov.
