»Z dodatkom si nismo višali plač, temveč smo jih z njegovo pomočjo ohranili na isti ravni. Takrat se je namreč s plačno reformo raven plač v javnem sektorju povišala za 17 odstotkov, pri nas pa za enega. Ravnali smo izjemno racionalno - ko so drugi porabili za plače več, smo mi porabili enako,« je Dušan Mramor še enkrat komentiral obtožbe v zanj »absurdnem« postopku, da je Ekonomska fakulteta (EF) v primeru izplačila dodatkov za stalno pripravljenost delovala nezakonito.
Sodniku Zvjezdanu Radonjiću je predložil poročilo strokovnjaka Branka Majerja, iz katerega po njegovem jasno sledi, da so bili dodatki financirani iz nepropračunskih virov, ki jih je fakulteta zaslužila sama, ne pa iz javnega denarja, kar se očita nekdanjemu finančnemu ministru in trem soobtoženim. Senat, ki je v prvi vrsti osredotočen na izvor sredstev, bo Majerja proti koncu marca zaslišal. »Če izplačila dodatka niso bremenila javnih financ, ne more biti govora o očitanem kaznivem dejanju,« je dejal Radonjić. Ker pa je Majer poročilo napisal na prošnjo obtoženih Mramorja in Metke Tekavčič, je tožilec Mitja Hostnik predlagal odreditev nepristranskega sodnega izvedenca.
Trije hišniki istočasno v pripravljenosti
Mramor je v uro in pol dolgem drugem delu zagovora naštel dodatne razloge za dodatke. Zaradi pridobitve mednarodnih akreditacij se je spremenil način dela, s prihodom novih profesorjev in študentov iz tujine so nastale težave, ki so jih reševali (tudi) izven delovnega časa, mednarodni raziskovalni projekti so zaradi različnih časovnih pasov in partnerstva, recimo s Kitajsko in ZDA, zahtevali nočno delo, pozno zvečer, ponoči in ob koncih tedna je potekala prenova stavbe fakultete, da niso motili pedagoškega dela.
A če je tožilec še nekako razumel stalno pripravljenost dekana, prodekanov ter vodij strokovnih služb (v določenem obdobju je dodatke mesečno prejemalo 47 zaposlenih), mu ni bila jasna istočasna stalna pripravljenost treh hišnikov. »Eden je bil specializiran za elektriko, drugi za ogrevanje, tretji za vodo. Veste, ni vsak za vse,« je pojasnjeval Mramor.
Krivdo sta zanikali tudi nekdanji prodekanji Mojca Štemberger in Polona Domadenik. Ker dekan ni mogel podpisovati odredb zase, sta podpisa na sklepih o dodatkih za Mramorja in Tekavčičevo njuna. Pojasnili sta, da se v dokumente, ki jih je pripravila kadrovska služba oziroma pravnica, nista poglabljali, saj tudi nista imeli razloga dvomiti o nezakonitosti nečesa, kar je bilo na fakulteti uveljavljeno že leta. Tudi Mramor se z dodatki ni ukvarjal. »Jaz o ničemer nisem razmišljal, sklepe o odreditvi sem podpisal, ko sem jih dobil na mizo,« je zaključil.
