Škotinja Lilias Adie je do tistega usodnega dne, ko so jo prijeli, v okrožju Fife živela povsem običajno življenje gospe, stare nekje med 50 in 60 let. Na območju je izbruhnila nepoznana bolezen in lokalni prebivalci so bili prepričani, da so zanjo krive čarovnice, med njimi tudi Adiejeva. »Pazite se je, pazite na svoje otroke,« je sodeč po zapisniku s »sojenja« s prstom nanjo pokazala Jean Bizet, ki je bila po navedbah prič večkrat opita. Adiejevo so vrgli v zapor, kjer so jo z različnimi tehnikami zasliševanja v mesecu dni zlomili. Priznala je, da je čarovnica in da je ležala s hudičem. »Njegova koža je bila mrzla, barva črna in bleda, na glavi je nosil klobuk, namesto nog je imel kopita,« naj bi ga opisala med sojenjem.
A še preden jim jo je uspelo kaznovati s sežigom na grmadi, je Adiejeva v zaporu leta 1704 umrla, morda je celo storila samomor. »Menim, da je bila zelo inteligentna in iznajdljiva ženska. Z mučenjem so namreč skušali dobiti še več imen 'čarovnic', a jim je rekla, da so bile na srečanjih vse zakrite, tako da ne ve, kdo so,« je za BBC razložila britanska zgodovinarka Louise Yeoman. Iz strahu, da ne bi s pomočjo hudiča vstala iz groba, so jo prebivalci vasice Torryburn pokopali v globoko luknjo in nanjo zvalili ogromno skalo. Takšni pokopi so bili dokaj neobičajni, saj je večina trupel zoglenela na grmadi. A kljub velikemu trudu, da bi jo ohranili pod zemljo, jim to ni povsem uspelo. Že leta 1852, stoletje in pol po njeni smrti, so lobanjo in kosti izkopali lovci na starine oziroma zbiratelji. Lobanja je sčasoma našla pot do muzejske zbirke univerze v kraju St. Andrews, o njej obstaja celo fotodokumentacija iz leta 1904, a je kmalu zatem izginila. Tako več kot 300 let po njeni smrti lokalne oblasti okrožja Fife skušajo najti njene kosti, da bi Adiejevo končno v miru položili k zadnjemu počitku.
Žrtev strašljivih okoliščin
Arheolog Douglas Speirs je na osnovi dokumentov ocenil, da so med letoma 1560 in 1727 na Škotskem zaradi obtožb čarovništva ubili najmanj 3500 (povečini) žensk, število pa bi se lahko povzpelo celo nad 6000. »Javno moramo priznati, da to niso bili zlobneži, kakor jih opisuje zgodovina, ampak gre za nedolžne žrtve nerazsvetljenih časov,« je o lovu na kosti povedala lokalna svetnica in vodja kampanje Julie Ford. »Čas je, da prepoznamo krivico, ki se jim je zgodila, in upam, da nam bo uspelo Lilias dostojno pokopati,« je pristavila. Speirs želi z zgodbo Škote dodatno izobraziti o temačnih časih trpljenja in pobijanja tistih, ki so jih po krivem obtožili pečanja s hudičem. »Čas je, da predstave o zabavnih čarovnicah postavimo na stran in priznamo, da je bila zgodovina na tem področju po spolu zelo pristranska,« je opozoril.
Na kosti Adiejeve doslej še niso naleteli, so pa po poročanju lokalnih medijev odkrili več palic za hojo, ki naj bi nastale iz lesa njene krste. Lovcem na posmrtne ostanke »čarovnice« so na pomoč priskočili strokovnjaki z Univerze v Dundeeju, kjer je dr. Christopher Rynn že pred dvema letoma ustvaril digitalno rekonstrukcijo njenega obraza. »Ker bi jo danes verjetno imeli za žrtev strašljivih okoliščin, nisem videl razloga, zakaj bi ji na obraz nadel zloben izraz. Tako je nastala prijazna, naravna podoba,« je orisal svojo stvaritev. »Žalostno je, da so tudi sosedje nanjo gledali kot na pošast, v resnici pa je bila nedolžna, trpeča žrtev. Pošastna v tem primeru je samo velika krivica, ki se ji je pripetila. Lilias je umrla sama, zanjo ni nihče žaloval, bila je zelo pogumna ženska. Po zaslugi te podobe jo lahko vidimo kot osebo, ki ji bomo, tako vsaj upam, v škotski zgodovini namenili malce lepše mesto,« je zaključila zgodovinarka Yeomanova.
