Ravnanje Janka Tomića, ko je 26. maja 2018 na svojem domu v Krčevini pri Ptuju pograbil pištolo in streljal na štiri napadalce, »je bilo obrambna reakcija v aktivni obliki, ni pa bil v času streljanja neprišteven«, sta stanje obtoženega v usodni noči opisala klinični psiholog Bojan Zalar in psihiatrinja Blanka Kores Plesničar.
Na prvi pogled izvedeniško mnenje, ki govori o nebistveno zmanjšani prištevnosti, za obtoženega ni ugodno, a današnje zaslišanje psihiatrinje in psihologa je obrambi vendarle vlilo upanje, da pri končnem tehtanju dokazov sodišče ne bo moglo spregledati, da se je Tomić dejansko počutil zelo prestrašenega in ogroženega.
Pod nadzorom le izurjeni strelci
Šestindvajsetega maja 2018 ob 3. uri zjutraj so štirje moški prišli grozit obtoženčevemu sinu Žanu. Najprej so mu poškodovali avto, nakar sta dva, oborožena z nožem in teleskopsko palico, poskušala vdreti v družinsko hišo. Janko Tomić se je prebudil iz sna, pograbil pištolo in ustrelil vsaj dvanajstkrat. Posledice streljanja so bile usodne za Žana Kreslina, še enega napadalca je zadel v nogo.
Tožilstvo Tomiću očita uboj in tri poskuse uboja, on pa se brani, da je ravnal v samoobrambi, da bi zaščitil svojo družino, predvsem sina. Tudi psihiatrična in psihološka stroka ocenjujeta, da je reagiral v afektu, v stanju hude prestrašenosti. »Občutek ogroženosti in strah sta nedvomno vplivala na njegovo ravnanje. Kaže, da je šlo za odziv v smislu samoobrambe. Ko sta se s sinom po bivanju v Londonu vrnila domov, je obdolženi razvil zaščitniški odnos do sina, ki je imel težave v šoli in z zdravjem. Bila sta kot neka majhna celica,« je dejala Kores-Plesničarjeva in dodala, da se ljudje zelo različno odzovejo na takšne situacije.
Ker je Tomić streljal tudi še po tem, ko so se napadalci že umaknili in podali v beg, je tožilka Klementina Prejac psihologa vprašala, ali je bil obtoženi tudi takrat še vedno enako prestrašen, kot ko je začel streljati. »Da. Strah sovpada z avtonomnim živčnim sistemom, ki se ne ustavi takoj. Takšna situacija s streljanjem je zelo nepredvidljiva. Lahko jo razumemo na nivoju življenje in smrt. Ta strah ne ugasne hitro. Traja lahko 15 minut, pol ure, pri ljudeh s posebnimi dispozicijami pa še dlje,« je pojasnil Zalar. Po njegovih besedah imajo v podobnih situacijah, ko je potreben nadzor usmeritve strela, dogajanje pod kontrolo samo izurjeni strelci, kakršni so policijski specialci. V enaki situaciji, kot se je zgodila Tomiću, bi se veliko ljudi odzvalo podobno, če bi imeli orožje pri roki.
Rekonstrukcije ne bo
Obramba je tudi danes vztrajala pri rekonstrukciji dogodka, češ da z že opravljenim ogledom kraja dogajanja ni bilo dokazano, da bi Tomić po prvih strelih z balkona stekel na dvorišče in še naprej streljal za napadalci. Pri rekonstrukciji naj bi bil tudi izvedenec za balistiko, predvsem pa bi morala biti opravljena v slabšem vremenu, primerljivem s tistim v času streljanja. Tožilka je predlogom obrambe nasprotovala, tudi tistemu, da bi obtoženega pregledal okulist, ker da ima težave z vidom. Sodni senat pod vodstvom Marjana Strelca se je z njo strinjal in nadaljevanje sojenja napovedal za 16. marec. Če obramba in tožilstvo do takrat ne bosta iz rokava izvlekla kakšnega novega dokaza, bodo sledile sklepne besede in sodba.
