Festival Fabula tudi letos nadaljuje svoje poslanstvo, tako s tem, da vsakič pripelje odmevne mednarodne goste, kot s prevodi njihovih knjig, ki jih v tem času izdajo pri založbi Beletrina. Letos ta dela v fokus postavljajo vprašanje moči, tako ekonomske, spolne in čustvene kot družbene, geografske in etnične. »Se je skozi življenje mogoče prebiti drugače kot z igrami moči, v katerih smo včasih zmagovalci in drugič poraženci?« se sprašuje programska vodja festivala Manca G. Renko.
Prostor za lastni izraz
Osrednja tema festivala se ji je, kot pravi, začrtala ob branju dveh romanov. Najprej Opraviti z Eddyjem francoskega »čudežnega dečka« Édouarda Louisa, sicer tudi avtorja še ne prevedenega avtobiografskega romana Zgodovina nasilja, ki ga je v odrski preobleki še mogoče ujeti v Mini teatru. Opraviti z Eddyjem je roman o odraščanju v majhnem severnofrancoskem kraju, kjer ni prostora za drugačnost. Protagonist se poskuša prebiti skozi nasilje vrstnikov in družine, čez revščino, čez predsodke. »Predvsem pa je to tudi roman o moči lastnega izraza, o boju za naracijo, boju za to, da si lahko povemo, kar si želimo povedati,« je poudarila Manca G. Renko.
Drugi, Cigan, a najlepši Hrvata Kristiana Novaka, prek žanrov kriminalke in socialne drame marginalce, ki so prepogosto obsojeni na stranske, tipizirane vloge, preobrazi v polnokrvne junake. »Novak, ki je prepričal že z romanom Črna mati zemla, bi bil, če ne bi pisal v hrvaščini, svetovni avtor, tako pa žal ostaja predvsem regionalen. To navsezadnje priča tudi o nemoči manjših jezikov,« je dodala.
Kar imamo najraje
V razmerja moči posega z romanom Materinstvo tudi kanadska piska Sheila Heti, ki je uzgodbila razmislek, ali je odločitev o otrocih še vedno nujnost ali zgolj sentimentalna gesta. Ta knjiga, ki se z razpetostjo med teorijo, fikcijo in življenjem po mnenju vodje Fabule približuje žanru filozofskega romana, bo morda odvrnila ljubitelje klasičnih romanesknih zgodb, privabila pa ljubitelje eksperimenta.
Festivalskim gostom se bo pridružila tudi Sara Stridsberg, ki je bila lani kot prva švedska avtorica nominirana za bookerja. Predstavila bo roman Beckomberga, lirično pripoved o duhovitem Jimmiju, ki se zaradi poskusov samomora zdravi v psihiatrični bolnišnici v okolici Stockholma. Gre za pripoved o družini, odraščanju, žalosti in odvisnosti, ki »priča, da nas najbolj prizadene, kar imamo najraje«.
Vrhunec festivala pa bo gotovo obisk nemškega velikana Bernharda Schlinka, ki smo ga v slovenščino precej prevajali, denimo zbirko kratke proze Ljubezenski pobegi, pa romane Selbova prevara, Konec tedna in Vrnitev domov. Tokrat bo s sabo pripeljal Olgo, zgodovinski roman o junakinji iz zgodnjega 20. stoletja, ki si prizadeva za pravico do samoizpolnitve in ljubezni. Ob tej priložnosti bo Cankarjeva založba ponatisnila njegovega kultnega Bralca.
