Smučanje po starem, s staro opremo, starimi oblačili in v posebnem slogu, ni nekaj, kar bi lahko pozimi vsak dan opazovali na smučiščih. Zato je škofjeloški smučarski praznik prava paša za oči in je poln smeha. Letošnje sobotno mednarodno tekmovanje v smučanju po starem je bilo že 20. po vrsti. Vsako leto ga pripravljajo v društvu Rovtarji – smučanje in kolesarjenje po starem Škofja Loka. Pred številnimi gledalci se je po hribu pod loškim gradom spustilo okoli 50 smučarjev po starem iz domovine in tujine, med njimi 41 tekmovalcev. Gledalci so se naužili številnih slogov, raznovrstna je bila tudi oprema, sem ter tja pa so zajeli sapo ob spektakularnem padcu, a so se na srečo vsi končali brez poškodb.
Tekmovalce ocenjujejo od pet do glave
Čas, v katerem se tekmovalci pripeljejo od starta do cilja proge, ni najpomembnejši pri uvrstitvi, nas je opozoril predsednik društva Rovtarji Brane Tavčar. »Edini na svetu smo, ki tako natančno ocenjujemo opremo tekmovalcev od pet do glave, kako so oblečeni, opremljeni, kakšne smučke imajo. Smuči morajo biti stare vsaj 50 let, a se vse uporabljene med seboj močno razlikujejo. Tudi lesene smuči imajo na primer lahko robnik ali pa ne. Zato tekmovalci tekmujejo v kar 18 kategorijah,« pravi. Svoje smučarsko znanje po starem so pokazali tako otroci, mlajši od desetih let, kot tudi veterani.
Za tiste, ki so si prireditev ogledali prvič, je bila največje presenečenje ženska oprava – ženske so bile namreč za smučanje oblečene v dolgo krilo. »Smučati v krilu sem se že navadila,« pravi 18-letna Izabela Podobnik iz Novakov. »Obute imam gojzarje in gamaše, spodaj pod krilom pa imam oblečene volnene nogavice, dolge spodnjice in čez vse še plašč. Nekaj oblačil izhaja še iz starih časov, nekaj je novejših,« nam pojasni in doda, da se je v smučanju po starem znašla po zaslugi maminega prijatelja. Zdaj v tovrstnih srečanjih in tekmovanjih uživa. »Čisto drugače je od navadnega smučanja. Ne toliko oblačila, najbolj se od sodobne opreme razlikujejo smuči. Imam takšne, da jih zgolj nataknem na noge,« pojasni in doda, da imajo ob tem še lok za roke.
Pomembno je ohranjati tradicijo
Da pred tekmovanji nekoliko vadi smučanje po starem, je priznal Drago Tamše, za prijatelje Fili, iz Topolšice, član ekipe Veselih Savinjčanov. »Treniram na Golteh, kjer imamo podobno tekmovanje, kadar to omogočajo snežne razmere,« pravi. Pokaže nam svoje smuči, ki štejejo več kot pet desetletij. »Oblačila so nekoliko mlajša, palice pa so stare, še iz bambusa, nekateri imajo celo leskove. Zdi se mi pomembno, da obujamo tradicijo in ohranjamo spomin na stare čase,« meni.
Tudi nekaj spustov s pležuhi, ki nosijo različna imena, odvisna od tega, od kod prihajajo njihovi lastniki, so lahko spremljali gledalci. Miha Dolžan iz Zvirč pri Tržiču nam je predstavil velogemel, pripomoček za spust po zasneženem hribu, ki izhaja iz Švice. Jože Visočnik s Hočkega Pohorja, član Oldtimer kluba Duplek, pa se je pohvalil s pohorskim pokom, starim nekaj desetletij. »Kakih 50 let se nisem vozil s pokom,« priznava in dodaja, da mu je kot otroku služil predvsem za hiter spust v šolo, iz nje pa je moral s pokom na rami pešačiti v klanec. Oba sta spust po zasneženem pobočju pod loškim gradom izvedla vzorno, natančno in brez padca.
