Že štiri leta so minila, odkar so prenovili vhodno avlo ljubljanske glavne pošte in odkar so nad levi hodnik postavili napis »Izročitev pošiljk«, nad desnega pa »Sprejem pošiljk«. Že štiri leta ljudje zmedeni strmimo v ta napisa, premetavamo po rokah pisma in obvestila o prispelih pošiljkah ter se sprašujemo, ali smo tu, da pošto sprejmemo, ali zato, da jo izročimo; štiri leta nismo prepričani, ali nam bodo poštni uslužbenci našo pošto izročili ali pa jo bodo od nas sprejeli; že štiri leta na glavni pošti poteka loterija. Običajno nam namreč ne preostane drugega, kot da se naključno postavimo v eno ali drugo vrsto in upamo, da smo zadeli pravo.
Kdo ve, koliko ur smo v teh štirih letih že zapravili stoječ v napačni vrsti, kdo ve, koliko časa nam je šlo le za to, da nam je, ko smo naposled prišli na vrsto, p...
V knjigi Moje življenje nemški kritiški velikan Marcel Reich-Ranicki obudi tudi spomin na srečanje z Bertoldom Brechtom v Varšavi leta 1952. Brechtu...
Vzadnji kolumni sem s precej grenkobe pisal o tehnologiji, ki spodriva stik s človekom, ta pa je v določenih poklicih nepogrešljiv. Zdravniki morajo...
