Vzadnji kolumni sem s precej grenkobe pisal o tehnologiji, ki spodriva stik s človekom, ta pa je v določenih poklicih nepogrešljiv. Zdravniki morajo gledati v računalnik namesto v pacienta, socialni delavci po novem večino časa, ki bi ga posvetili pogovoru s človekom v stiski, vnašajo kup podatkov v različne programe in tabele. Pri prvih že dolga leta ni mogoče najti zdravnika, ki bi se po diplomi posvetil družinski medicini, ki je postala podcenjena, zdravniki pa preobremenjeni. Na centrih za socialno delo vsak hip ne bo mogoče najti ljudi, ki bi znali delati, saj jih izkušeni množično zapuščajo, delo pa dobivajo mladi, ki se najbrž veselijo službe, pri tem pa ne vedo, kaj jih čaka.
Za zaključek pisanja sem ponudil kakšen nasvet, ker sem v delček socialne države vpet že desetletja. Omenjeni centri so mi še kar blizu, oblastne strukture nad njim...
Če se vam, ko se boste letos poleti potikali po Dalmaciji, slučajno zgodi, da boste zašli v naše malo misto na morju med Omišem in Makarsko, ne boste...
