Razpis za posodobitev dela gorenjske proge med Podnartom in Lescami je vreden okoli 45 milijonov evrov, gradbena, obrtniška in instalacijska dela pa bo moral izvajalec dokončati v 16 mesecih. Ker naj bi se dela po razpisu zavlekla še za nekaj mesecev po predvidenem ponovnem odprtju gorenjske proge aprila 2021, ki bo zaprta zaradi del v karavanškem železniškem predoru, je pogoj razpisa, da izvajalec sklop del, potrebnih za ponovno odprtje proge, konča do konca marca 2021. Rok za oddajo ponudb se izteče konec marca, uvedba izvajalca v dela pa je predvidena v drugi polovici letošnjega leta, tako da veliko manevrskega prostora za morebitne pritožbe in revizije javnega naročila ni.

Čeprav je posodobitev le dela gorenjske proge glede na napovedano celovito posodobitev med Kranjem in Jesenicami, ki naj bi stala okoli 140 milijonov evrov, precejšnje razočaranje, je pred dvema mesecema kazalo, da projekta sploh ne bo, saj ministrstvo za infrastrukturo direkciji ni zagotovilo dovolj proračunskih sredstev. A na ministrstvu in direkciji so se očitno pozneje vendarle zavedli, da bi bilo dobro čas, v katerem bo proga zaradi nadgradnje karavanškega železniškega predora zaprta, izkoristiti za vsaj delno prenovo gorenjske proge. Na roke naj bi jim šlo tudi dejstvo, da so pridobili dodatna evropska sredstva na drugih železniških projektih, tako da jim je 45 milijonov evrov uspelo prerazporediti na ta projekt.

Do 80 kilometrov na uro

Bistveni ukrepi, načrtovani v sklopu nadgradnje proge med Podnartom in Lescami, so zamenjava zgornjega ustroja proge in sanacija spodnjega ustroja, ureditev odvodnjavanja, zamenjava vozne mreže, obnova peronske infrastrukture na postajališčih Otoče, Globoko in Radovljica, sanacija predorov Globoko in Radovljica, sanacija podpornih in opornih zidov ter gradnja dodatne zaščite brežin, zamenjava voznih vodov in nosilnih konstrukcij, izvedba protihrupnih ukrepov, sanacija dotrajanih prepustov in premostitvenih objektov ter sprememba nivojskih prehodov v zunajnivojska križanja.

Odsek proge naj bi zaradi zahtevnega terena, v veliki meri stisnjenega med Savo in hribovito zaledje, po nadgradnji omogočal najvišjo hitrost 75 kilometrov na uro za klasične vlake (vključno s tovornimi), 80 kilometrov na uro za lahke potniške vlake in 95 kilometrov na uro za vlake z nagibno tehniko. »Z nadgradnjo proge v obstoječem območju ni mogoče doseči višjih hitrosti. Če bi želeli doseči hitrost vsaj 120 kilometrov na uro za potniške in 100 kilometrov na uro za tovorne vlake, bi to pomenilo popolnoma drugo traso proge s številnimi novimi predori in premostitvenimi objekti,« so zapisali projektanti.