»Kar ti premier da, ti lahko premier tudi vzame.« Tako filozofsko se je na svojo odstavitev odzvala Theresa Villiers, ministrica za okolje, hrano in podeželske zadeve v britanski vladi, ki je bila na položaju samo šest mesecev in v tem času žela pohvale. Ker je znana zagovornica brexita, je bila njena odstavitev veliko presenečenje.
Villiersova se je še kar dobro znašla. Odstavitve ministrov v Britaniji ob reorganizacijah vlad pač vedno prinašajo določeno mero javnega ponižanja. Ministri si na ta dan, pred zbrano sedmo silo, podajajo kljuko Downing Streeta 10, kamor jih povabi premier. Velika večina pride bolj ali manj nasmejana, mnogi odidejo s kislimi obrazi – kot bivši ministri. To se je dogajalo tudi danes. Tokrat pa bi lahko rekli, da ni šlo za samo reorganizacijo vlade, ampak za politični masaker med ministri, katerega vsi motivi niso povsem jasni. Eden pa je: premier Boris Johnson hoče imeti veliko večji nadzor nad ključnimi ministrstvi, kot so ga imeli njegovi predhodniki. Najbolj je to pokazal presenetljivi in izsiljeni odstop finančnega ministra Sajida Javida, robustnega desničarja in oboževalca thatcherizma. Na Downing Street 10 je zakorakal samozavestno nasmejan, odkorakal je resen. Malo kasneje je sporočil, da odstopa.
Redko viden scenarij
Johnson naj bi od Javida zahteval, da odpusti vse svoje svetovalce in nastavi njegove. Noben finančni minister (to je v Britaniji drugi najpomembnejši položaj v vladi), ki ima kolikor toliko samospoštovanja, tega ne bi mogel sprejeti. In Johnson je to dobro vedel. Očitno je šlo v tem primeru za moško merjenje avtoritete v vladi. Je pa res, da so Javidu že do zdaj v medijih rekli Chino, kar je angleška kratica za finančni minister samo po imenu. Johnsonu naj bi zahtevo o nastavitvi svojih svetovalcev na finančno ministrstvo predlagal njegov glavni strateg, brexitar Dominic Cummings, ki naj bi ga premier preveč poslušal.
Odstopi finančnih ministrov so v Britaniji sicer redkost in običajno premierjem škodljivi. Ko je leta 1989 odstopil finančni minister Nigel Lawson zaradi prepira s premierko Margaret Thatcher, je sprožil upor ministrov, ki so leto kasneje izsilili odstop do tedaj vsemogočne železne lady.
Presekal severnoirski vozel in dobil odpoved
Toda Johnson se zaradi velike večine v parlamentu in ker je heroj brexita, počuti politično varnega. Že med zajtrkom in kosilom je danes brez milosti odstavil pet ministric in ministrov ter še veliko več državnih sekretarjev in podsekretarjev. Reorganizacijo vlade so tudi otoški mediji razglasili za masaker. Že prva ministrska odstavitev je bila presenetljiva. Z dolgim obrazom je z Downing Streeta 10 odšel minister za Severno Irsko Julian Smith. Žel je pohvale za nedavno ponovno vzpostavitev severnoirske vlade in skupščine, ki nista zasedali tri leta. Minister je bil samo 204 dni. Odmeva tudi odstavitev ambiciozne ministrice za poslovne zadeve Andree Leadsom, ki je Johnsonu stala dobesedno ob strani v probrexitski kampanji pred referendumom leta 2016.
Presenetljivo je tudi, da je Johnson izsilil odstop državnega tožilca (ti imajo rang ministra in člana ožje vlade) Geoffreyja Coxa, ki je s svojim mogočnim baritonom od prvega dne odločno zagovarjal brexit. Ni sicer povsem jasno, ali je odstopil ali ga je Johnson odstavil. Nasploh je danes odšlo veliko zagovornikov brexita, a glavni ostajajo, odhajajoče pa zamenjujejo manj znani in potencialno bolj pohlevni ministri.
