»Čas je, da se lotimo dela. Časa je malo. Pogajali se bomo na pravičen in transparenten način, toda do zadnjega bomo branili interese EU in naših državljanov,« je ob predstavitvi osnutka pogajalskih smernic evropske komisije za pogajanja o novem partnerskem sporazumu z Veliko Britanijo dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropska komisija in Združeno kraljestvo sta na prvi delovni dan po petkovem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije predstavila pogajalska stališča glede bodočega partnerskega sporazuma. Poskušala ga bosta uskladiti v naslednjih enajstih mesecih prehodnega obdobja, ko Otok še ostaja del carinske unije in notranjega trga EU.
Ne le, da je časa za sklenitev tako obsežnega dogovora malo, po danes prestavljenih pogajalskih izhodiščih Bruslja in Londona obstaja več točk, kjer utegne v pogajanjih priti do precejšnjih napetosti. Resda tako evropska komisija kot britanski premier Boris Johnson zagovarjata sklenitev celovitega partnerskega sporazuma, ki ne bi zajemal zgolj prostotrgovinskega dogovora, temveč tudi vprašanja varnostnega sodelovanja, ribištva, civilnega letalstva in sodelovanja na področju jedrske energije. Toda iz zaostrenega tona ob predstavitvi pogajalskih izhodišč (izhodišča evropske komisije morajo potrditi še države članice in ji podeliti uradni pogajalski mandat) je jasno, da bodo pogajalci ene in druge strani ob drugačne poglede trčili predvsem pri vprašanju spoštovanja evropskih standardov.
Temeljna pogoja EU: konkurenčnost in ribištvo
Zgolj za to, da bi z Evropsko unijo dosegli dogovor, se Velika Britanija v prihodnjih odnosih ne bo podvrgla spoštovanju pravil EU, je dejal britanski premier Boris Johnson. Po njegovi oceni trgovinski dogovor z EU ne pomeni, da se mora Velika Britanija sprijazniti s pravili EU na področjih varstva konkurence, subvencij, socialnih standardov in okoljskih pravil, tako kot tudi Velika Britanija ne pričakuje od EU, da bo sprejela britanske standarde na področjih, kjer je britanska zakonodaja bolj razvita od evropske.
Toda v evropski komisiji se s takšnimi pogledi britanskega premierja ne strinjajo. Že pred predstavitvijo pogajalskih smernic so v Bruslju poudarjali, da bolj ko se bo Združeno kraljestvo oddaljilo od evropskih standardov, manj ambiciozen bo prostotrgovinski dogovor z Veliko Britanijo. Glavni evropski pogajalec Michel Barnier je bil danes povsem jasen: vsi iz Velike Britanije uvoženi izdelki bodo podvrženi nadzoru, ali spoštujejo evropske varnostne in okoljske standarde.
Kot izhaja iz osnutka pogajalskih izhodišč evropske komisije, želi EU z Veliko Britanijo skleniti prostotrgovinski sporazum, s katerim bi odpravili vse carine, prav tako naj ne bi vseboval uvoznih kvot. Toda za takšen dogovor je evropski pogajalec Barnier postavil dva pogoja: za podjetja na obeh straneh morajo veljati enaka konkurenčna pravila, poleg tega bi moral trgovinski dogovor vključevati dostop ribiških ladij iz članic EU do britanskih ribolovnih območij.
Dostopa evropskih ribičev do britanskih ribolovnih območij Johnson ni izključil, je pa za to področje, ki je bilo pereča tema pred brexitskim referendumom, predlagal vsakoletna pogajanja o dostopu in ribolovnih kvotah. EU bi želela dogovor o ribištvu doseči do julija.
Johnson bi želel »britansko Ceto«
Vsi področni sporazumi, ki jih želi Johnson do konca leta skleniti z Evropsko unijo, naj bi vsebovali mehanizem za reševanje sporov. Johnson je povsem nedvoumno izključil možnost, da bi po končanem prehodnem obdobju sodišče EU ohranilo jurisdikcijo nad zakonodajo Združenega kraljestva. Tudi to utegne biti ena od točk, pri katerih bodo pogajalci obeh strani naleteli na čeri.
Kot je še povedal Johnson, se bo Združeno kraljestvo zavzemalo za podoben trgovinski sporazum (dogovor z EU si Združeno kraljestvo predstavlja na dvanajstih področjih), kot ga je EU sklenila s Kanado oziroma z Avstralijo, pri čemer je Johnson pozabil omeniti, da sporazum z Avstralijo še ni bil sklenjen, saj o njem še potekajo pogajanja. Prostotrgovinski sporazum EU s Kanado (Ceta) sicer odpravlja večino carin, iz dogovora pa so izvzeti posamezni kmetijski sektorji, za katere je ena od pogodbenic imela zadržke. »Če dogovora o prostotrgovinskem sporazumu ne bo mogoče doseči, bo naše trgovanje temeljilo na izstopnem dogovoru,« je dejal Johnson. S temi besedami je še enkrat nakazal, da je Velika Britanija po 31. decembru, ko se konča prehodno obdobje, pripravljena na trdi brexit in uvedbo carin v trgovanju z Evropsko unijo po pravilih Svetovne trgovinske organizacije.
