Tigrov nos, maska morskega psa, žarometi kot mačje oči… Da, prispodob na temo živalskega sveta je v avtomobilizmu polno, predvsem so navdih oblikovalcem. Kar niti ni tako čudno, saj gre po pravilu za živali, ki so hitre, sloke, elegantne, »dinamične«, ki jim nič ne more do živega in so na vrhu prehranjevalne verige. Skratka, izžarevajo lastnosti, ki naj bi jih tudi privlačen štirikolesnik. Se pa s tem povezava avtomobilov z živalskim svetom niti slučajno ne neha. Nekateri imajo žival, denimo Peugeot leva, v svojem logotipu, drugi, na primer Jaguar… No, saj se pove kar samo. Tu pa je, kajpada, še kup posameznih vozil, ki so jih poimenovali po živalih. Pri tem posebej izstopajo ameriške znamke, najbolj pa Ford (raptor, pinto, mustang…), ki zdaj po slabih dveh desetletjih na evropske ceste vrača še eno živalsko ime – pumo.
Kot gre od povsem novega avtomobila v teh časih tudi pričakovati, je puma zdaj športni terenec (vse o »stari« pumi obširno v zapisu ob strani), dolžina 4,19 metra pa jo uvršča med tako imenovane majhne ali pa SUV segmenta B. Da, res je, Ford ima v tem razredu že še malce manjšega ecosporta, tudi povišana fiesta active se spogleduje z njim, a pri Fordu menijo, da se bodo vsi medsebojno dopolnjevali in ne izključevali. Prav na osnovi fieste je puma tudi zrasla, pa čeprav je »zajetnejša« v vseh pogledih. Kar se v praksi zaradi višje oddaljenosti od tal (14,3 centimetra) pokaže predvsem pri udobnejši vožnji na slabših cestah (makadam…), večji prostornosti potniške kabine in še posebno prtljažnika, s katerim je razvojnikom uspel kar mali čudež. Pogoltne namreč za 456 litrov prtljage, njegova glavna posebnost pa je tako imenovani ford megabox. Gre za 80 litrov zmogljivo štirikotno »luknjo« na dnu prtljažnika, ki je globoka kar 30,5 centimetra. Vanjo lahko spravite, denimo, dva letalska kovčka ali velik kovček za piknik, dodaten »bombonček« pa je, da ima na dnu poseben zatič, prek katerega lahko spustite vodo, če ste denimo prtljažnik temeljito očistili. In še en podatek: omenjena »luknja« omogoča, da v prtljažniku pokonci postavljene prevažate predmete do višine kar 1,14 metra.
Če prtljažnik zapremo in se sprehodimo okoli avtomobila, hitro ugotovimo, kar smo sicer lahko predvidevali že po fotografijah – da je Fordu uspelo na štiri kolesa spraviti enega oblikovno privlačnejših malih SUV. Ko se končno usedemo na vozniški sedež, pa nas na digitalnem zaslonu za volanskim obročem pozdravi silhueta pume (kakopak divje mačke, ne avtomobila). Po tem lahko spoznamo, da je delovno okolje urejeno in kakovostno ter zaradi ločenih stikal prezračevanja in še česa precej enostavno za uporabo, prav tako je avtomobil pregleden, nastavitev ustreznega položaja pa je hipna. A kljub odličnemu prvemu vtisu najlepše šele sledi, ko zaženemo motor in se s pumo zapeljemo...
Takrat namreč puma zasije v polnem sijaju. Za to ugotovitev je bilo sicer v resnici dovolj le nekaj ovinkov, vsi nadaljnji v hribovito-gorati okolici Malage, ki so se sešteli v nekaj sto kilometrov, pa so nato prve občutke le še potrdili in jih podkrepili. Če je skorajda na vseh področjih med najboljšimi v razredu, bi si tako drznili zapisati, da je po voznih lastnostih puma celo najboljša. Bržčas namreč tako dobro kot še noben mali SUV doslej združuje pozitivne lastnosti te vrste avtomobilov z lastnostmi nižjih, bližje cesti ležečim. Vozi se kot po tračnicah, ovinke obožuje, vseskozi deluje agilno, skratka z malo domišljije dejansko spomni na – pumo. Zagotovo je na slabših cestah in pri terenski vožnji kdo boljši, a na cesti trenutno ne vidimo konkurenta, ki bi ji bil kos. In verjetno kaj več o voznih lastnostih niti ni treba dodati.
Jasno, vse bi bilo drugače, če ne bi bilo vse skupaj podprto tudi s primerno motorizacijo. Puma pri njej na začetku stavi na litrski turbobencinski trivaljnik, ki premore 92 ali 114 kilovatov (125 ali 155 konjev) in je podprt s tako imenovano blagohibridno tehnologijo, kar poskrbi za višji navor pri nižjih hitrostih in prinese nižjo porabo goriva. Motorja v obeh različicah sicer nista najtišja, a prav prijetno predeta, prav tako se je tudi šibkejši izkazal za več kot dovolj močnega tudi na zahtevnih cestnih konfiguracijah (beri: strmi ovinkasti zavoji). Za zdaj sta na voljo le s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, že kmalu pa bo pri šibkejšem na voljo tudi samodejni. Menda maja, ko pride tudi 1,5-litrski dizel z 92 kW (125 KM).
Bencinska puma pa tudi k nam pride že prej, marca. Če si boste želeli zares dobro opremljene, so možnosti številne, od radarskega tempomata prek vseh možnih varnostnih pripomočkov do masaže sedežev. A ključna za »uspeh« bo njena cena, ki je še neznanka. Ta bo povedala, ali si puma, ki si po vseh drugih pogledih to absolutno zasluži, lahko odreže konkretnejši kos pogače v najhitreje rastočem razredu.
