Skorajda vsaka avtomobilska znamka se v svoji zgodovini kdaj znajde v položaju, ko ji »rožice ne cvetijo«. Večina pa tudi v poziciji, ko jim gre pošteno za nohte. Take težke trenutke prebrodijo na različne načine, zelo pogosto denimo z menjavo lastništev, združevanji z drugimi, v tistem trenutku uspešnimi znamkami ali s pripojitvami k njim oziroma koncernom, ki jim pripada več različnih proizvajalcev. No, zgodi pa se tudi, da je položaj brezizhoden in znamka enostavno – ugasne.
To se je denimo zgodilo s švedskim proizvajalcem avtomobilov Saab, ki je deloval med letoma 1945 in 2012, v tem času pa je s proizvodnih trakov spravil kar lepo število štirikolesnikov, ki so po svetu dobili kup oboževalcev. Pri čemer je eden najslavnejših bržčas tisti, od začetka proizvodnje katerega bo prav letos minilo okroglih 60 let. Gre za model saab 96, s katerim lahko povežemo še nekaj okroglih številk; denimo, proizvajali so ga med letoma 1960 in 1980, kar spet nanese okroglih 20 let, s čimer je to tudi Saabov avtomobil z najdaljšo dobo proizvodnje. Ob tem pa je prav v sredo minilo 40 let, odkar je iz tovarne na Finskem zapeljal zadnji. Od tam ga je takrat naravnost v Saabov muzej v Trollhättanu na Švedskem odpeljal legendarni švedski voznik relija Erik Carlsson, h kateremu se bomo še vrnili. A pojdimo po vrsti.
Vzmet si je izposodil pri gledalcu
Saab 96 je bil naslednik modela 93, od katerega je prevzel obliko karoserije, dvovratno zasnovo, le da je zadaj vpeta, tako imenovana samomorilska vrata, zamenjal par običajnih bočnih, s 4,02 metra dolžine pa je bil od predhodnika tudi malenkost daljši. Prav tako so mu konkretno povečali zadnjo šipo, ki je omogočala boljšo preglednost, ter prostornino in dostopnost prtljažnega prostora. In še zadnja primerjava: saab 96 je dobil tudi močnejši motor, ki je premogel 28 kilovatov (38 konjev), medtem ko je imel pri predhodniku 25 kilovatov (33 KM). Je bila pa njegova glavna značilnost še naprej ta, da je šlo za trivaljno dvotaktno različico, ki se je, zanimivo, ohranila še kar nekaj časa. A so ji v naslednjih letih z različnimi prijemi kar nekajkrat povečevali moč, največ tudi do 43 kilovatov (57 KM) s pomočjo trojnih uplinjačev – ta je bil na voljo pri posebnih različicah sport in monte carlo. In ko smo že pri Monte Carlu – prav tam je že omenjeni Erik Carlsson s saabom 96 v letih 1962 in 1963 dosegel odmevni zmagi.
»Če ste bili med obiskovalci kakšne pomembnejše evropske dirke v reliju na začetku 60. let, ga zagotovo niste mogli zgrešiti. Pa ne zaradi avtomobila samega, temveč bolj zato, ker je značilni zvok njegovega dvotaktnega motorja brnel in odmeval po hribih in dolinah. Celo zavohali ste ga lahko, preden ste ga zagledali,« je denimo eden od številnih zanimivih zapisov, v katerih so se saabu poklonili kot absolutni legendi relija. No, z zmago na reliju RAC leta 1962 pa je povezana še posebej zanimiva anekdota. Zgodba namreč pravi, da si je Carlsson zaradi poškodbe na avtomobilu komponento zadnjega vzmetenja »izposodil« kar pri avtomobilu nekega obiskovalca, ki ga je ta parkiral ob trasi dirke. Ko se je lastnik avtomobila želel vrniti domov, je tako zgrožen ugotovil, da njegov avto ni vozen, ga je pa Carlsson kmalu zatem poiskal. Kasneje naj bi postala tudi zelo dobra prijatelja.
Tudi štiritaktni so bili posebneži
Dvotaktni motor, ki je bil torej glavna značilnost saaba 96 v prvih nekaj letih proizvodnje, je bil na voljo do leta 1968, pri njem pa je bilo zanimivo tudi, da za prestavljanje med tremi prestavami ročnega menjalnika ni bilo treba pritisniti sklopke. To so zadržali tudi za tem, ko so dvotaktne motorje naposled opustili in začeli v saabe 96 vgrajevati štiritaktne V4 motorje. Da, V4, kar je bilo že samo po sebi zagotovilo, da je saab 96 glede motorjev ostal posebnež skozi celotno obdobje proizvodnje – edini proizvajalci, ki so v svoje običajne, cestne avtomobile vgrajevali motorje V4, so namreč bili le Ford, pa še to zgolj v Evropi, Lancia, Matra in ukrajinski ZAZ. Saabu so motorje zagotovili pri Fordu, in sicer so bili enaki kot v njihovem modelu taunus, na voljo pa sta bili 1,5- in 1,7-litrska različica, katerih moči so z različnimi prilagoditvami in obdelavami v vsem času proizvodnje nihale med 46 kilovati (62 KM) in 54 kilovati (74 KM).
Saab 96 je bil tudi prvi model, ki je to švedsko znamko postavil na svetovni zemljevid, saj so jih v precej velikih številkah tudi izvažali, zaradi česar so ga, kot že omenjeno, izdelovali tudi v tovarni na Finskem. Ker različni viri navajajo različne številke, je težko natančno določiti, koliko so jih proizvedli, vsem pa je skupno, da jih je bilo nekaj malega pod 600.000. Da na saaba 96 z izjemo zanesenjakov niso pozabili tudi drugi, je z izdajo nekaterih znamk z njegovo podobo na njih poskrbela tudi švedska pošta, nase pa je na prav poseben način opozoril še davno za tem, ko so ga nehali proizvajati. Avgusta 2011 je Alex LaFortune s primerkom letnika 1966 na znanem vsakoletnem dogodku na Bonnevile Salt Flats v Utahu postavil hitrostni rekord z avtomobili serijske proizvodnje z 0,75-litrskim motorjem, ko je dosegel hitrost dobrih 177 km/h.
