Minister za zunanje zadeve v odstopu Miro Cerar je bil zadovoljen, ker je sodišče EU potrdilo, da je sodba arbitražnega sodišča zavezujoča in veljavna, ter da poziva obe državi k izpolnitvi odločbe. S tem je, dodaja zunanji minister, Slovenija dosegla pomemben cilj. Hkrati je obžaloval odločitev sodišča, da se je odločilo za defenzivno držo glede vladavine prava, evropskega pravnega reda in mednarodnega prava ter se razglasilo za nepristojno reševati spor. »Sodba sodišča v Luksemburgu ni pravna zmaga Hrvaške. Vsak teden jo bomo spomnili, da mora spoštovati arbitražno razsodbo,« je dejal Cerar.

Avtor arbitražnega sporazuma, predsednik republike Borut Pahor je dejal, da odločitev sodišča EU ničesar ne spreminja. Predsednik je ponovil, da je Slovenija v obdobju samostojnosti uredila vse meje s sosedami, vključno s Hrvaško. »Glede tega sosednja in prijateljska država še ni pripravljena spoštovati sprejetih obveznosti, vendar sem prepričan, da se bo to prej ali slej zgodilo. Današnja odločitev evropskega sodišča ničesar ne spreminja. Še več, sodišče obe državi poziva, da implementirata razsodbo,« je dejal Pahor. Tudi predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec pravi, naj Hrvaška ne odpira šampanjcev, ker bodo morali slej ko prej spoznati, da je arbitražna sodba veljaven dokument, kar po njegovem potrjuje tudi razlaga sodišča EU.

Plača naj Cerar

Tem interpretacijam so sledile tudi politične stranke. Nekdanje koalicijske stranke v odzivih sledijo mnenju, da je sodišče pozvalo k spoštovanju arbitražne sodbe in da v tem delu, kljub nepristojnosti, ne prinaša ničesar novega ne usodnega. Drugačna mnenja pa smo lahko zasledili na drugi ideološki strani. Prvak SDS Janez Janša je na družbenih omrežjih skopo komentiral, da je leva vlada po nepotrebnem zapravila veliko davkoplačevalskega denarja, zapis »plačajte sami« pa verjetno lahko razumemo, da naj stroške postopka pred sodiščem EU poravna predsednik vlade, ki je vložila tožbo, torej Miro Cerar. Podobno stališče je predstavil tudi poslanec NSi Jožef Horvat. »Že ob podpisu arbitražnega sporazuma in razsodbi arbitražnega sodišča smo vedeli, da sporazum in razsodba nista del prava EU. Tisti, ki niso vedeli, naj zdaj plačajo!,« je zapisal Horvat na twitterju.

V tem primeru gre za pomenljive zapise, saj odločitvi takratne vlade, da se vloži tožba proti Hrvaški pred sodiščem EU, na odboru državnega zbora za zunanjo politiko ni nasprotovala nobena stranka, skupnega jezika niso našli le okoli vprašanja, ali naj tožbo vloži odhajajoča ali nova vlada. Proti vsakršni tožbi je bila edino SNS. Po naših informacijah so stroški, ki so spremljali vložitev tožbe proti Hrvaški, dosegli 350.000 evrov.