Slovenijo je na sodišču v Luksemburgu doletela hladna prha. Sodišče je sledilo nedavnim priporočilom generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja in se izreklo za nepristojno, da odloča o slovenski tožbi proti Hrvaški, ki jo je naša država vložila zaradi hrvaškega neizpolnjevanja arbitražne odločbe in s tem povezanih očitanih kršitev evropskega pravnega reda.

Zunanji minister Miro Cerar je današnjo odločitev sodišča pospremil z mešanimi občutki. »Mi še vedno menimo, da Hrvaška krši evropski pravni red, s škodljivimi posledicami za Slovenijo,« je povedal Cerar. »Vendar ta evropska institucija noče sprejeti odločitve. Smo pa dosegli pomemben cilj. Sodišče se je v svoji izjavi za medije zelo jasno izreklo o tem, kaj meni o arbitražni odločbi, ki je bila posredni povod za našo tožbo. Izraziti moram zadovoljstvo, saj je potrdilo, kaj zagovarja Slovenija. Da je arbitražna sodba zavezujoča in da morata obe državi storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne odločbe. Navedlo je tudi, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena z arbitražno odločbo. To je še en dokaz, da je imela Slovenija vseskozi še kako prav, da mora tudi Hrvaška implementirati arbitražno odločbo.«

»Obžalujem to, da sodišče ni zbralo dovolj poguma, podobno kot pred tem ne Evropska komisija, da bi odločilo o pomembnem vprašanju, ki zadeva evropsko pravno ureditev,« je dodal Cerar. »Ne pozabimo. Arbitražni sporazum je sopodpisala tudi Evropska unija, ki je skrbnica tega procesa in s tem tudi izvršitve končne arbitražne odločbe, ki zavezuje obe državi. Upam, da to ne bo postalo prevladujoča praksa.«

Cerar je dodal še, da sodba Sodišča EU ni pravna zmaga Hrvaške, temveč jo bodo vsak teden spomnili, da mora tudi po stališču najvišje instance v EU spoštovati mednarodno pravo, spoštovati zavezujočo arbitražno odločbo in da je meja določena. »Nobena akrobacija hrvaške strani tega dejstva, ki je zapisano v izjavi sodišča, ne more spremeniti,« je zatrdil.

»Sodišče je odločilo, da resnega problema ne vidi. Slovenija v današnji ugotovitvi vidi zgolj potrditev, da je izvajanje prava, kot ga razume in izvaja Slovenija, v redu in bo z njim tudi nadaljevala,« je poudaril predstavnik MZZ Marko Vrevc.

Nepristojnost sodišča ne vpliva na nobeno od obveznosti

Kot pojasnjujejo na sodišču, so nepristojni za odločanje o tožbi ne glede na to, ali je ta vložena na podlagi člena 258. člena pogodbe o delovanju o Evropski uniji (to pomeni, da bi tožbo vložila evropska komisija) ali na podlagi 259. člena (na osnovi tega člena je sicer postopek začela Slovenija), če je kršitev določb prava Unije, navedena v utemeljitev te tožbe, akcesorna v razmerju do domnevne kršitve obveznosti, ki izhajajo iz takega sporazuma. To pomeni, da ne more odločati o očitanih kršitvah evropskega pravnega reda Hrvaške, ker ta ni začela izvajati arbitražne odločbe. Če bi sodišče odločalo v zadevi, bi namreč posredno lahko bilo prisiljeno določiti mejo med državama. A sodišče ugotavlja, da ni pristojno, da bi v okviru obravnavane tožbe preučilo vprašanje obsega in meja ozemelj Hrvaške in Slovenije ter pri tem neposredno uporabilo mejo, določeno z arbitražno razsodbo, da bi preverilo resničnost zadevnih kršitev prava Unije.

Sodišče je pojasnilo, da nepristojnost njegove odločanja v tej zadevi ne vpliva na nobeno od obveznosti, ki za vsako od teh dveh držav članic tako v okviru njunih vzajemnih razmerij kot tudi razmerij do Unije in drugih držav članic izhajajo iz pogodbe o Evropski uniji. Te obveznosti so lojalno prizadevanje, da se vzpostavi dokončna pravna rešitev v skladu z mednarodnim pravom, z namenom zagotovitve učinkovite in neovirane uporabe prava Unije na zadevnih območjih.

Obrazloženo odločitev sodišča lahko prebrete tukaj.

Za to lahko uporabita katero koli sredstvo za rešitev njunega spora, vključno z morebitno predložitvijo tega spora sodišču v skladu s posebnim sporazumom na podlagi člena 273. pogodbe o delovanju Evropske unije. Sodbo je prebral predsednik sodišča Koen Lenaerts, ki je sicer že v preteklosti večkrat nakazal, da bi bila pravilna pot Slovenije na sodišču, če bi se s Hrvaško po 273. členu pogodbe o delovanju EU dogovorila za skupno obravnavo. Na to možnost sedaj v svoji odločitvi opozarja tudi sodišče.

Odločitev le mesec in pol po mnenju pravobranilca

Sodišče je današnjo odločitev sprejelo le mesec in pol za tem, ko je svoje mnenje o slovenski tožbi podal generalni pravobranilec sodišča Priit Pikamäe. V začetku decembra je ocenil, da sodišče ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški, kar je v slovenskem političnem vrhu povzročilo burne odzive. Iz Ljubljane so po objavi njegovega stališča prihajale želje, da veliki sodni senat ne bi sledil njegovemu mnenju. Njegovo pravno mnenje pa je bilo pri nas označeno za šibko argumentirano.

Slovenija je namreč pričakovala, da bo Pikamäe potrdil, da je sodišče pristojno za obravnavo primera. A ker Hrvaška ni pristopila k izvrševanju arbitražne razsodbe s Slovenijo, je Pikamäe v svojem mnenju ugotavljal, da sodba ni bila izvršena. Posledično je sklepal, da z vidika prava Unije meja med tema državama članicama ni bila določena. Generalni pravobranilec je iz tega izpeljal, da želi tako Slovenija implicitno doseči izvršitev arbitražne razsodbe, kar ne spada na področje pristojnosti Unije. Sodišču je v sklepnih predlogih predlagal, da se izreče za nepristojno obravnave slovenske tožbe. Po njegovi oceni se namreč slovenska tožba dotika vprašanja mednarodnega javnega prava, za to pa sodišče v Luksemburgu ni pristojno.

Na koncu svojega mnenja je Pikamäe sicer izrazil obžalovanje, da bo objavi arbitražne razsodbe ni bilo možno priti do končne rešitve spora med državama. Ocenil je, da je potrebno rešitev tega spora iskati na politični ravni.

Odločitev sodišča na zadnji delovni dan britanskega sodnika poročevalca

Poldrugi mesec po Pikamäejevem mnenju je Sodišče EU konec minulega tedna najavilo, da bo odločitev o pristojnosti tožbe izreklo danes. Tako hitra odločitev po objavi mnenja generalnega pravobranilca je nekoliko nenavadna. V povprečju namreč po objavi mnenja pravobranilca do odločitve sodišča preteče več mesecev.

Toda očitno je sodišče z objavo odločitve o pristojnosti lovilo tudi zadnji delovni dan britanskega sodnika poročevalca Christopherja Vajde, ki je vzporedno s pripravo mnenja Pikamäeja v zadnjih mesecih po preučitvi primera tudi sam pripravljal osnutek odločitve sodišča in jo še usklajeval s sodniki. Z današnjim odhodom Velike Britanije iz Evropske unije bo mandat ob 23. uri namreč nemudoma prenehal tudi Vajdi.

Arbitraža Sodišče EU Slovenija Hrvaška meja Koen Lenaerts Priit Pikamäe Christopher Vajda