Štetje glasov po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Peruju še ni končano, po podatkih vzporednih volitev pa bodo enodomni 130-članski parlament po novem sestavljali poslanci osmih ali desetih političnih strank, ki jim je uspelo prestopiti petodstotni volilni prag. Osemdeset odstotkov od 24,7 milijona volivcev, ki je oddalo svoj glas, je hudo kaznovalo fujimoriste stranke Fuerza Popular (Ljudska sila). Zanje je v nedeljo glasovalo le sedem odstotkov volilcev, kar jim zagotavlja 12 poslanskih sedežev, medtem ko je na volitvah leta 2016 ta stranka dobila 73 poslanskih sedežev in s tem absolutno večino. Voditeljici stranke Keiko Fujimori, hčeri nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija, je marca 2018 celo uspelo doseči odstavitev predsednika Pedra Pabla Kuczynskega, vodenje države pa je nato prevzel njegov namestnik Martin Vizcarra.
Kratek mandat
Institucionalna kriza v času vladanja Kuczynskega se je nadaljevala tudi z vlado Vizcarre, saj je opozicija s Fuerza Popular na čelu vztrajno zavračala reformo protikorupcijske zakonodaje ter spremembe v postopkih imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča in državnih tožilcev. Septembra lani je parlament izglasoval začasno odstavitev Vizcarre, očitajoč mu moralno nesposobnost. Odgovor Vizcarre, ki uživa 58-odstotno podporo javnosti, pa je bil, da je uporabil ustavno določilo, ki dovoljuje zapreti parlament, če ta na izrecno zahtevo predsednika države dvakrat ne izvede glasovanja o njegovi zaupnici. Ker v Peruju potekajo redne parlamentarne volitve skupaj s predsedniškimi vsakih pet let, se bo mandat novoizvoljene parlamentarne zasedbe iztekel že aprila 2021, ko bodo nove splošne volitve.
Predsednik Vizcarra nima svoje politične stranke, ki bi na nedeljskih izrednih volitvah nastopila s svojimi kandidati. Stranka, na katero se je nameraval opreti, je liberalna stranka Partido Morado (Vijoličasta stranka), a se je ta s 7,5 odstotka zbranih glasov oziroma z devetimi poslanci uvrstila šele na šesto mesto. Relativno večino je dobila desnosredinska stranka Accion Popular (Ljudska akcija), in sicer 10,1 odstotka, kar ji prinaša 25 poslanskih mest. Druga je z 8,9 odstotka stranka Frente Popular Agrario (Kmečka ljudska fronte), ki je zaradi volilnega sistema pristala na četrtem mestu in bo zasedla 16 sedežev v parlamentu. Gre za fundamentalistično stranko, ki pripada evangelistični sekti Izraelska misija nove univerzalne zaveze. Eden izmed njenih ciljev je boj proti LGBT-skupnostim, te nameravajo prepričati, da je Bog ustvaril moške in ženske in ne nekaj vmes. Njihovi privrženci nosijo dolge brade in tunike, ženske pa se običajno zakrivajo s tančico.
Rasistični Podemos
Presenetil je tudi Podemos Peru (Zmoremo, Peru), ki pod vodstvom poslovneža Joseja Lune prvikrat vstopa v parlament kot tretja največja stranka. Glavna strankarska figura je nekdanji policijski general Daniel Urresti, ki je bil notranji minister v času vlade Ollanta Humale (2011–2016), na nedeljskih volitvah pa je prejel največje število glasov kot posameznik. Volilna kampanja Urrestija, v preteklosti obtoženega zaradi umorov in posilstev v spopadih s teroristično skupino Sendero Luminoso (1980–2000), je temeljila na ksenofobičnih in rasističnih predlogih. Novoizvoljeni parlament čaka naloga sprejemanja vrste protikorupcijskih zakonov in drugačne institucionalne ureditve. Večina strankarskih prvakov je po njihovih napovedih pripravljena na dialog in sodelovanje z Vizcarrovo vlado.
