V Areni Donava v Budimpešti je od 14. do 26. januarja potekalo evropsko vaterpolsko prvenstvo. Končne zmage, zlate kolajne in s tem neposredne uvrstitve na olimpijske igre v Tokiu so se veselili Madžari. Drugo mesto je osvojila Španija, bronasto odličje pa Črnogorci.
Gostitelji prvenstva so po dveh zmagah in remiju v skupinskem delu v izločilnih bojih najprej premagali Rusijo in Črno goro, v finalu pa so v razburljivem zaključku premagali še Špance. Trideset sekund pred koncem so imeli Madžari pri izidu 9:9 zadnji napad za zmago, a zapravili žogo. Na drugi strani je Viktor Nagy ubranil strel Blaia Guella Mallaracha in tekmo so odločili streli s petih metrov. Tudi pri teh je odločila šele zadnja, peta serija, ko je Soma Vogel ubranil poizkus Alvara Granadosa. Madžari so se tako na domačih tleh veselili trinajstega odličja najžlahtnejšega leska na evropskih prvenstvih (s čimer so najuspešnejša država v Evropi), a šele prvega po letu 1999. Na drugi strani so Španci zapravili priložnost, da bi na isti dan, skoraj istočasno osvojili naslov evropskih prvakov v rokometu in vaterpolu.
Tri balkanske države med prvimi petimi
Zelo zanimiv je bil zaključek prvenstva tudi za vaterpolske navdušence v regiji. Srbi so proti Špancem izpadli že v četrtfinalu (po streljanju petmetrovk z 9:10) in na koncu zasedli peto mesto, Hrvaška in Črna gora pa sta v polfinalu izgubili proti kasnejšima finalistoma in se med seboj udarili za zadnjo stopničko zmagovalnega odra. Hrvaška je ob polčasu vodila s 6:3, po odmoru pa svojo prednost še povišala (7:3 in 8:4). A nato se jim je v napadu ustavilo, Črnogorci so se z delnim izidom 3:0 vrnili v igro. Hrvati so zadnjo četrtino odprli z golom Fatovića, a kot se je izkazalo, je bilo to zadnji zadetek varovancev Ivice Tucka. Spet so sledili trije zaporedni goli Črnogorcev, v zadnji minuti je odločilnega zabil Aleksandar Ivović. V zadnjem napadu je imel izenačenje v rokah Garcia, a je črnogorski vratar Lazović (na koncu enajst obramb) njegov strel odbil.
»Ne vem, kaj lahko rečem po taki tekmi, vse ste videli. Lahko le analiziramo, zakaj smo spet doživeli razpad sistema. Popustili smo v obrambi, zgrešili stoodstotne priložnosti. To ni bilo slučajno. Čestitke Črnogorcem, da so igrali do konca. Tak razpad ekipe se mi zdi neverjeten, vsi skupaj moramo to zdaj temeljito analizirati,« je bil v prvi izjavi vidno razočaran hrvaški selektor Ivica Tucak. Prvenstvo je ocenil za neuspešno: »Zadnja tekma je vse pokvarila. Če bi osvojili medaljo, bi bila ocena pozitivna, tako pa ne more biti. Nismo izpolnili primarnega cilja – uvrstitve v Tokio. V analizi moramo ugotoviti, zakaj je prišlo do teh padcev v igri, saj volja in želja nikoli nista bili vprašljivi.«
Za Črno goro odličje po štirih letih
Povsem drugačno je bilo, razumljivo, razpoloženje v reprezentanci Črne gore, za katero je to četrta medalja na evropskih prvenstvih – po eni zlati(2008) in dveh srebrnih (2012, 2016) prva bronasta. Selektor Vladimir Gojković je bil vzhičen: »Odločila je neverjetna želja. Ogromna. Fantje so si to slavje zaslužili. Po velikem zaostanku skoraj nisem več verjel v preobrat, a ekipa je v drugem polčasu dobila novo energijo.« Njegovim besedam se je pridružil tudi strelec odločilnega gola Aleksandar Ivović. »Presrečen in ponosen sem. To je zame najljubša medalja v karieri, saj sem pred tem kar štirikrat izgubil v dvoboju za tretje mesto. V reprezentanci sem že trinajst let, zato se zavedam, kako velik je ta uspeh. Mlajši fantje pa bodo to še spoznali,« je dodal najboljši strelec dvoboja – Hrvatom je zabil pet golov.
Hrvaški poraz so z naslednjimi naslovi pospremili njihovi glavni mediji: »Ivovič neustavljiv, Hrvaška ostala brez brona po čudežnem preobratu Črne gore!«, »Hrvaška izgubila na neverjeten način, Črnogorci so nam ukradli medaljo!« in »Izgubili tudi bron«. A razočaranje vaterpolistov je pri naših južnih sosedih povsem zasenčil poraz v finalu rokometnega Eura.
