Vriska, ki ga je Skupina Prva že na dveh skupščinah neuspešno poskušala razrešiti s položaja, je za nadzornika DBS predlagala Kapitalska zadruga, katere predsednik je.

Kapitalska zadruga je že dlje časa v sporu z drugim lastniškim taborom v banki, zbranim okoli Skupine Prva. Z 21-odstotnim lastniškim deležem je sicer največja posamična lastnica banke. Skupina Prva in Prva osebna zavarovalnica, ki sta posredno v lasti Alenke Žnidaršič Kranjc, imata v lasti 25 odstotkov in eno delnico DBS, KD Group pa 19,3 odstotkov.

Delo Banke Slovenije ocenjuje kot zelo nekorektno

Zelo nekorektno ocenjuje tudi delo Banke Slovenije. Medtem ko ta stalno preiskuje in preverja ustreznost zadružnih predstavnikov v nadzornem svetu DBS, pa kljub številnim opozorilom ne preveri preostalih dveh večjih lastnikov v banki in njunih predstavnikov v nadzornem svetu, ki vseskozi delujeta usklajeno, je zapisal.

Kot je dodal, si obenem regulator dovoli širjenje strogo zaupnih poslovnih in osebnih informacij v medije, te pa nato povzema novinarka, ki je na skupščini DBS zastopala interese Skupine Prva. »V teh okoliščinah ne morem ščititi interesov banke ter zagotavljati poštenega in korektnega dela v nadzornem svetu,« je nezadovoljen Vrisk.

Vrisk: »Vlogo Deželne banke Slovenije bi morala videti tudi država.«

Sam si je kot član nadzornega sveta DBS, v katerega so ga predlagale zadruge, vseskozi prizadeval za razvoj in pošteno poslovanje banke. »V 12 letih smo banko brez državne pomoči uspešno sanirali in danes smo edina banka v slovenski lasti z dobrim poslovnim rezultatom, ki je ostala na podeželju in se ni umaknila kot številne druge banke. Njeno vlogo in pomen bi morala videti tudi država,« je prepričan.

Ravnanje lastnikov in pristojnih organov mu onemogoča pošteno in korektno delo v interesu banke

Spomnil je na skupščinske sklepe o reviziji nekaterih poslov banke in medijska blatenja tako njega kot člana nadzornega sveta banke kot tudi zadrug kot lastnic banke, da niso primerni za lastnike in upravljalce banke, ter zapisal, da to škodi poslovanju banke in krepi nezaupanje njenih komitentov.

Regulator in pristojne institucije bi morali po Vriskovih besedah pretehtati vse okoliščine in opravljeno delo doslej, ne pa slediti poskusom manipulacij omenjenih dveh lastnikov ter s svojim ravnanjem podpirati takšnih metod delovanja. »Odstopam, ker ne podpiram takega ravnanja lastnikov in pristojnih organov, saj mi onemogočajo pošteno in korektno delo v interesu banke,« je sklenil.